Evropski parlament in Svet sta ta teden dosegla dogovor o besedilu evropske uredbe, katere cilj je zmanjšati količine odpadne embalaže in zagotoviti zapiranje snovnih krogov. Postopek je spremljalo do sedaj najintenzivnejše lobiranje v zgodovini sprejemanja evropske zakonodaje in ne čudi, da so nekatere prvotno strožje zahteve v dogovorjenem besedilu okrnjene.
Do leta 2030 bo potrebno zmanjšati količine odpadne embalaže za 5 %, do leta 2040 pa za 15 %. Leta 2030 bo na trgu lahko samo embalaža, ki jo je možno reciklirati. V embalaži, ki je v stiku s hrano bo prepovedana uporaba kemikalij PFAS. Gre za skupino 4.700 obstojnih kemikalij, ki se kopičijo v okolju in človekovem telesu, povzročajo raka in vplivajo na hormonski sistem.
V lokalih in restavracijah s hitro hrano bo prepovedana uporaba posodja in pribora za enkratno uporabo, od leta 2030 bodo prepovedane lahke vrečke, nepredelano sadje in zelenjava v trgovinah ne bosta več v embalaži.
Uredba bo predpisala obvezne deleže ponovne uporabe za določene vrste embalaže, kot je na primer transportna, nobena pa ne bo smela biti večja od 50 % pakiranega izdelka. Predpisani bodo minimalni deleži reciklirane plastike v novi plastični embalaži.
V embalaži za vnovično polnjenje bo od leta 2030 moralo biti vsaj 10 % brezalkoholnih in alkoholnih pijač, od leta 2040 pa četrtina. Kavcijski sistemi bodo v vseh državah članicah obvezni leta 2029. Izjemo lahko uveljavljajo države, ki bodo 2026 ločeno zbrale več kot 80 % plastenk in bodo imele izdelan načrt, kako do leta 2029 doseči vsaj 90 %.
Žal pa je v dogovorjenem besedilu vrsta izjem v prid papirni in kompozitni embalaži za enkratno uporabo. Lobisti papirne industrije so dosegli, da med cilji ponovne uporabe ni embalaže za hrano za s seboj. Po sprejetju direktive o plastičnih odpadkih za enkratno uporabo so tovrstni ponudniki hrane plastiko v veliki meri zamenjali s papirno embalažo za enkratno uporabo. Papirna embalaža za hrano vsebuje dodane kemikalije in plastiko, težko jo je reciklirati, povzroča dodatne emisije toplogrednih plinov, predvsem pa ogroža izpolnjevanje ciljev ponovne uporabe. Zgolj nadomeščanje enega materiala za enkratno uporabo z drugim ne zmanjšuje količin odpadkov.
Pred začetkom veljave morata Svet EU in Evropski parlament uredbo še formalno potrditi, predvidoma še pred evropskimi volitvami.