S spominskega shoda NISMO PODATKI, 13. februarja 2020
Delavci cementarne iz Anhovega so javno protestirali proti zaostrovanju emisij nevarnih snovi sosežigalnic, o čemer danes odločajo poslanci. Protestniki pravijo, da tehnologije, ki bi to omogočale, ne obstajajo in bi posodobitev zakonodaje vodila v njeno zapiranje.
V Eko krogu vemo, da so delavci žrtve umazane igre lastnikov cementarne. Tehnologije čiščenja dimnih plinov obstajajo, že nekaj let jih uvajajo na Kitajskem in v Evropi. Celo sama cementarna je še pred kratkim trdila, da izpuste nevarnih snovi lahko ustrezno omeji. Zdaj so se očitno odločili, da v čiščenje dimnih plinov ne bi vlagali, dobiček bi raje ohranili za lastnike.
Če delavci menijo, da bodo ob ne-sprejetju sprememb zakonodaje njihova delovna mesta varna, se močno motijo. Več kot podjetje vlaga v posodobitve in nove tehnologije, bolj je konkurenčno in verjetneje na dolgi rok obstane. Velja za zgled ostalim in primer dobre prakse. Tisti, ki tehnologij ne posodabljajo, na kratki rok res delajo večje dobičke, a na dolgi rok postanejo zastareli in na koncu zaprejo sami sebe. Nekatera podjetja se tega zavedajo, od drugih mora to zahtevati država.
Še tako zaostrena zakonodaja brez ustreznega nadzora je brezzobi tiger. Očitno se cementarna v Anhovem predlagane zaostritve nadzora zelo boji. Preglednejše poročanje namreč zmanjša možnosti zavajanja o količinah v okolje izpuščenih onesnažil. Cementarna v Trbovljah je trdila, da zaradi visokih temperatur v peči vse snovi v odpadkih razpadejo na CO2 in vodno paro! Zdaj cementarna v Anhovem pravi, da zaradi visokih temperatur ne morejo očistiti nevarnih snovi v dimnih plinih. Kako naj jim sploh še kaj verjamemo?
Pred poslanci je danes preprosta odločitev. Tehtajo med zdravjem ljudi in okolja ter dobički lastnikov, oziroma med tem, koliko denarja bo podjetje prelilo v okoljske ukrepe in koliko v žepe lastnikom. Glas poslancev proti znižanju mejnih vrednosti emisij nevarnih snovi bi pomenil zavestno podporo dobičku cementarne na račun obolevanja in umiranja ljudi, ki tam živijo. Dobički bi padli v žepe lastnikov, dolgoročni stroški pa slovenski zdravstveni blagajni.
Ne glede na to kako glasni so podporniki cementarne, spomnimo, da je zakonodajni predlog v dveh tednih podprlo 6.000 Slovenk in Slovencev, pred časom pa tudi 600 zdravnikov in zobozdravnikov.