V zadnjih urah pogajanj o sporazumu Združenih narodov o plastiki, ki so potekala prejšnji teden v Keniji, je majhna skupina držav proizvajalk nafte in plastike zaustavila napredek pri pripravi dokumenta in uporabila taktiko zavlačevanja, katere namen je dokončno oslabiti vsebino sporazuma.
Marca 2022 je 175 držav članic Združenih narodov podprlo oblikovanje mednarodnega sporazuma o zaustavitvi onesnaževanja s plastiko. Zavezujoč sporazum naj bi bil pripravljen do konca leta 2024. Da je proizvodnjo plastike potrebno omejiti, se strinjajo strokovnjaki, nevladne organizacije in države, kot so Kanada, Kenija in države Evropske unije. Zlasti Angola, Cookovi otoki, Fidži, Kenija, Maldivi, Mavricij, Nova Zelandija, Nigerija, Panama, Palau, Ruanda, Samoa, Senegal, Tuvalu in Urugvaj so se zavzeli za močan sporazum, osredotočen na človekove pravice in okoljsko pravičnost.
Švedska ekotoksikologinja, Bethanie Carney Almroth, pravi: “Plastika je povezana s podnebnimi spremembami, izgubo biotske raznovrstnosti in drugimi velikimi grožnjami in krizami, s katerimi se soočamo kot človeška populacija na planetu.”
Na tretji krog pogajanj se je prijavilo 143 lobistov naftne in petrokemične industrije, kar je več kot katerakoli nacionalna delegacija ali organizacija civilne družbe. S tem so si lobisti industrije zagotovili širok dostop do vladnih predstavnikov z vsega sveta. Manjšina držav članic – zlasti držav proizvajalk nafte, vključno z Iranom, Rusko federacijo in Savdsko Arabijo – je spodkopala predhodno dogovorjeni mandat za sporazum o plastiki, zavlačevala in vanj skušala vključiti šibke ambicije. Namesto sporazuma, ki zajema celoten življenjski cikel plastike, vključno z njeno proizvodnjo, oblikovanjem in odstranjevanjem, so si iste države prizadevale, da se osredotoči zgolj na pristope k ravnanju z odpadki, češ da problem ni plastika, temveč njeno odstranjevanje. Civilna družba je ostro kritizirala tudi sekretariat UNEP zaradi nediscipliniranega in vijugajočega pogajalskega procesa, ki je omogočil, da ta postane talec manjšine držav. Le malo priložnosti je bilo slišati glas skupnosti za okoljsko pravičnost ali staroselskih skupnosti, na katere imajo vse faze življenjskega cikla plastike največji vpliv.
“Nasilneži v pogajanjih so si utrli pot, čeprav je večina držav z vodstvom afriškega bloka in drugih držav globalnega juga podprla ambiciozen sporazum,” tretji krog pogajanj komentira Ana Rocha, direktorica za globalno politiko na področju plastike pri organizaciji GAIA.
“Med plastiko in onesnaževanjem s plastiko ni razlike – plastika je onesnaževanje,” pa pravi Rafael Eudes, iz nevladne organizacije Aliança Reziduo Cero, Brazilija. “Plastika onesnažuje od trenutka, ko se fosilna goriva pridobivajo iz zemlje, do trenutka, ko se odpadki odvržejo.”
Razočarani so tudi pri organizaciji Greenpeace. Graham Forbes iz GP ZDA je povedal: “Plastika neposredno škoduje vsakemu od 8,1 milijarde ljudi na tem občutljivem planetu, a so se naši voditelji dejansko odločili, da petrokemična podjetja obravnavajo kot edine zainteresirane strani, ki jim je vredno prisluhniti.”
Tako bodo države članice zdaj nadaljevale z revizijo ničelnega osnutka besedila, ki je bil že podlaga za tretji krog pogajanj. Med temi pogajanji pa je postal tako dolg in okoren, da bo postopek še težje nadaljevati. Države članice pred naslednjim krogom pogajanj niso uspele dogovoriti niti načrta za razpravo o najpomembnejših vidikih sporazuma, kot so postopno opuščanje problematičnih kemikalij, polimerov in mikroplastike ter povečanje ponovne uporabe.
Graham Forbes iz Greenpeace ZDA zaključuje: “Globalni sporazum mora do leta 2040 zmanjšati proizvodnjo plastike za najmanj 75 %. Če ne zmanjšamo njene proizvodnje, ne moremo zaščititi našega podnebja, naše biotske raznovrstnosti ali našega zdravja. To je dejstvo, a več kot na polovici pogajanj o sporazumu drvimo v katastrofo. Vlade dovoljujejo interesom fosilnih goriv, da usmerjajo pogajanja v smeri, ki bo absolutno, nedvomno poslabšala problem plastike in pospešila podnebne spremembe. Najti moramo pot naprej, ne da bi proizvajalci nafte in plina narekovali pogoje našega preživetja. Na voljo imamo eno leto, da to spremenimo in zagotovimo naš skupni uspeh, namesto da se obsodimo na temno in nevarno prihodnost. Ko se bodo aprila 2024 v Kanadi pogajanja nadaljevala, morajo biti naši voditelji pripravljeni pokazati stopnjo poguma in vodstva, kot ju še nismo videli,” še dodaja Graham Forbes, Greenpeace ZDA.
Viri:
GAIA, Plastics Treaty Negotiations Held Hostage by Small Handful of Oil-Producing Countries
Reuters, U.N. plastic treaty talks grapple with re-use, recycle, reduce debate
Greenpeace, UN INC3 ends in frustration as governments allow low ambition countries to derail Global Plastics Treaty