Trenutno imajo kavcijske sisteme v 13 evropskih državah. Skupno jim je, da že presegajo EU cilje glede recikliranja plastenk za leto 2025 (77 %), nekatere pa že cilje za leto 2030 (90 %).
EU si je zadala cilj prehoda v krožno gospodarstvo. Kavcijski sistemi so odličen primer krožnosti z mnogimi pozitivnimi učinki na okolje in obenem znižujejo tveganja za gospodarstvo.
Uspešni so tako v večjih državah kot je Švedska, manjših državah kot je Estonija, v državah z redko poseljenostjo kot je Latvija in v državah z gosto poseljenostjo kot je Nemčija.
1. Smetenje
Plastenke sodijo med 10 najpogostejših odpadkov, zbranimi med čistilnimi akcijami. Slovenija pri tem ni izjema. Države, ki so kavcijski sistem že uvedle, dokazujejo, da kavcijski sistem zmanjšuje smetenje. Pravilno določena višina kavcije je namreč odličen motivator, da potrošniki prazno embalažo vrnejo na vračilna mesta.
V Nemčiji so pred uvedbo kavcijskega sistema ocenili, da embalaža pijač predstavlja petino celotne količine smeti, po tem pa se je odmetavanje te embalaže zmanjšalo na skoraj nič. V Estoniji je pred uvedbo sistema predstavljala 80 % pobranih smeti, 2 leti po uvedbi je delež padel pod 10 %. Ekologi brez meja so izvedli študijo o smetenju ob različnih tipih slovenskih cest. Tretjino pobranih odpadkov so predstavljale plastenke, pločevinke in steklenice.
2. Manj emisij CO₂, manj porabe energije
Kar 99 % plastike je iz fosilnih virov (nafta, zemeljski plin). Globalno se je reciklira manj od 10 %, zgolj 2 % v izdelek, ki ima enako uporabnost kot primarni izdelek. Skoraj polovica s plastiko povezanih emisij toplogrednih plinov nastane v fazi ekstrakcije.
Z recikliranjem se izogne ogljično najbolj intenzivnemu delu življenjskega cikla plastike, s kroženjem v zaprtih zankah pa znižuje potreba po naravnih virih. Podobno velja tudi za porabo energije. Na Švedskem kavcijski sistem za embalažo pijač letno zniža ogljični odtis za 223.000 t.
3. Več krožnosti, manj tveganj za gospodarstvo
Strategija razvoja Slovenije ocenjuje, da smo pod povprečjem EU glede učinkovitosti rabe virov in energije, zato predlaga prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Ocenjuje, da je slovensko gospodarstvo odvisno od uvoza surovin, kar predstavlja visoko tveganje. Leta 2021 je bilo v Slovenijo neto uvožene snovi za okoli 13 % skupne porabe snovi. Prehod zato predlagajo tudi Nacionalni energetski in podnebni načrt, Dolgoročna podnebna strategija Slovenije do leta 2050 ter Nacionalni program varstva okolja 2020 – 2030. Za embalažo pijač je značilno, da je vse materiale (PET plastika, aluminij, steklo) že zdaj preprosto večkrat reciklirati. Za več recikliranja je potreben dvig deleža kvalitetno ločeno zbranega materiala. Temu nato sledi eksponentno naraščanje stopnje kroženja enega in istega materiala znotraj snovnega procesa (krožnost). Na primer: 85 % ločeno zbiranje pločevink prinese 550 odstotno rast v krožnosti, 95 % ločeno zbiranje (10 % razlike) pa že 1800 odstotno rast v krožnosti.
3. Kvalitetno ločeno zbiranje omogoča kvalitetno recikliranje
Plastenke, pločevinke in steklenice so živilska embalaža, zahteve glede kvalitete so zelo stroge. Pomembno je, da ločeno zbiranje prepreči kontaminacijo z drugo embalažo, kar zahteva tudi nova evropska zakonodaja. V kavcijskem sistemu se embalaža pijač vrača v trgovine in je torej pod nenehnim nadzorom ter že od začetka ločena po posameznih materialih. Tega z obstoječim zbiranjem embalaže ni mogoče zagotoviti. Četudi bi vsi pravilno ločevali, prihaja do kontaminacije z neživilsko embalažo (npr. čistila, praški).
Pomembno je, da se kvalitetno zbran material tudi kvalitetno reciklira. Za plastenke velja SUP direktiva, ki od leta 2025 zahteva, da je v plastenki vsaj 25 % reciklirane plastike, od leta 2030 pa 30 %. Na trgu EU je za kvalitetno PET plastiko več povpraševanja od ponudbe. Slovenija ima dve izbiri: ali bo ponujala kvalitetno ločeno zbrano PET plastiko, ali pa jo bo gospodarstvo na trgu kupovalo.