S spominskega shoda NISMO PODATKI, 13. februarja 2020
V Eko krogu so veseli, da se je oblikovala širša podpora predlogu sprememb Zakona o varstvu okolja, ki bo te razlike odpravil, zato sodelujejo pri zbiranju potrebnih podpisov.
»S pobudo za vložitev predloga zakona rešujemo dolgoletno akutno problematiko srednjega Posočja, ki je politika v 30 letih ni želela rešiti. S predlogom novele zakona si želimo izboriti le pravico do zdravega življenjskega okolja, ki nam jo na papirju zagotavlja Ustava republike Slovenije. Noveliran Zakon o varstvu okolja nam daje upanje, da bomo končno dihali čist zrak,« pravi Mateja Sattler iz društva Eko Anhovo in dolina Soče.
»Na problematiko drugačne obravnave vplivov na zdravje ljudi, ki živijo ob so sežigalnicah v primerjavi z namenskimi sežigalnicami smo opozarjali že pred letom 2010, o tem smo obvestili takratna evropska poslanca Tanjo Fajon in Lojzeta Peterleta,« je dodal Uroš Macerl, bivši predsednik Eko kroga v času, ko je društvu po 15 letih uspelo doseči, da je sodišče razveljavilo okoljevarstveno dovoljenje cementarni v Trbovljah.
Leta 2012 so skupaj s prebivalci Ravenske vasi na Ustavno sodišče naslovili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Uredbe o emisiji snovi v zrak iz naprav za proizvodnjo cementa.
Eko krog je enako pobudo dal tudi aprila 2019 na srečanju nevladnih organizacij iz Španije, Italije, Grčije, Mehike in Slovenije s poslanci Evropskega parlamenta in člani Evropske komisije v Bruslju.
Leta 2022 je tudi Zdravniška zbornica zahtevala izenačitev mejnih vrednosti sosežigalnic s sežigalnicami odpadkov. Zgodilo se ni nič, in ljudje, ki živijo blizu tem obratom, so še vedno obravnavani kot drugorazredni.
»Prebivalci Zasavja še posebej dobro in iz lastnih izkušenj poznajo težave, s katerimi se spopadajo v Anhovem in okolici, to daje njihovi podpori še dodatno težo. S podpisom, enim majhnim dejanjem solidarnosti, lahko vsak od nas pokaže, da nam je mar ter da lahko izboljšamo življenjske pogoje prebivalcem doline reke Soče in vse Slovenije,« je povedala Alenka Kreč Bricelj iz Inštituta 8. marec.
Eko krog se že več kot desetletje angažira za rešitev tega problema na različne načine. »Nedopustno je, da vlade do sedaj niso uredile tega področja in izkoreninile neenakosti; nekateri prebivalci Slovenije ostajajo žrtvovani. Problematiko mejnih vrednoti emisij bi katera koli vlada do sedaj lahko uredila z ustreznimi spremembami uredbe na katerikoli od svojih sej. Trenutna vlada ima edinstveno priložnost, da to enostavno področje uredi,« je opozoril Jure Vetršek, sedanji predsednik Eko kroga.
Ker pa so po dolgoletnih izkušnjah Eko kroga z vsemi vladami do sedaj, interesi kapitala močnejši, pozivajo prebivalce Slovenije, naj oddajo podpis podpore spremembam zakonodaje, ki bo pomenil začetek konca agonije prebivalcev spodnje Soške doline.
