Uvedbo kavcijskih sistemov za embalažo pijač že desetletja spremljajo argumenti, da bo sledilo zvišanje stroškov preko celotne distribucijske verige ter dvig maloprodajnih cen in s tem padec prodaje pijač. Večina tovrstnih argumentov temelji na napovednem modeliranju, hipotetičnih scenarijih ter na napačnih ali zavajajočih predpostavkah.
Nepridobitna mreža Reloop ter CRI (Container Recycling Institute) sta nedavno objavila raziskavo, ki tovrstne bojazni ovrže. Uporabili so podatke iz držav, kjer kavcijski sistemi že delujejo. Samo v Evropi jih je 13. Gibanje prodaje pijač na prebivalca pred in po uvedbi kavcijskih sistemov oziroma dvigu vrednosti kavcije so primerjali s sosednjimi državami, ki tovrstnega sistema še nimajo. Analiza temelji na konkretnih podatkih obstoječih sistemov in ni našla dokazov, da bi kavcijski sistemi ali spremembe višine kavcij vplivale na prodajo pijač.
Sodobni kavcijski sistemi se vsaj deloma financirajo s prihodki prodaje zbranih materialov, kar pomembno zniža stroške sistema. Obenem pa se znižajo stroški razširjene odgovornosti za proizvajalce pijač ter stroški občin in davkoplačevalcev zaradi nižjih stroškov recikliranja in odstranjevanja odpadkov ter čiščenja smetenja.
V raziskavi so med drugim primerjali prodajo pijač na Hrvaškem in v sosednjih državah. Hrvaška je kavcijski sistem uvedla leta 2006, prodaja pijač pa je še naprej naraščala. Leta 2008 je padla, podobno kot v sosednjih državah (Madžarska, Bosna in Hercegovina ter Slovenija), ki kavcijskega sistema nimajo, kar nakazuje, da na gibanje prodaje pijač vplivajo drugi dejavniki.
(Graf predstavlja prodajo brezalkoholnih pijač in piva v embalaži v Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Madžarski in Sloveniji v l/prebivalca)
Analiza poleg evropskih držav zajame še ZDA in Avstralijo, rezultati pa so enaki: ni dokazov o tem, da bi kavcijski sistemi negativno vplivali na prodajo pijač. V celoti je dostopna na tej povezavi.