Analize življenjskega cikla izdelkov ocenjujejo njihov vpliv na okolje od pridobivanja surovin do odpadkov. Univerza v Utrechtu je v sodelovanju z Zero Waste Europe in platformo Reloop pripravila pregled 32 analiz življenjskega cikla , ki primerjajo vpliv različnih vrst povratne in nepovratne embalaže na okolje. V analizo je vključena tudi embalaža pijač.
V celotnem življenjskem ciklu povratna steklenica povzroči 70 % manj emisij CO2 od izdelave nove plastenke, 57 % manj od nove pločevinke in 85 % manj od steklenice za enkratno uporabo.
Življenjski cikel izdelka ali embalaže ima več faz: faza proizvodnje, faza uporabe in faza odpadka. V fazi odpadkov (tudi potem, ko povratna embalaža ni več uporabna) ima recikliranje brez dvoma najmanjši okoljski odtis. Faza proizvodnje ima tako kot pri nepovratni embalaži tudi pri povratni največji vpliv na okolje, saj ponovna uporaba zahteva višjo kakovost in trpežnost, ker bo embalaža v svojem življenju naredila več krogov. Vendar pa je v najbolj CO2 intenzivni fazi proizvodnje samo enkrat in zato se te emisije porazdelijo na vsak nadaljnji krog. Več je krogov, nižje so torej te emisije na vsak krog.
Večina analiz ugotavlja, da na emisije CO2 v fazi uporabe najbolj vpliva transport. Količina emisij v tej fazi je odvisna od razdalje, načina vračanja, teže in volumna embalaže ter načina prevoza. Transport in čiščenje sta potrebna v vsakem krogu, zato vsakič znova nastajajo tudi emisije. Torej: čeprav emisije iz proizvodnje strmo padajo z vsakim krogom, pa skupne emisije (proizvodnja + transport + čiščenje) postopoma dosežejo raven, ko ne padajo več.
V eni od analiziranih LCA so raziskovalci ugotovili pomemben vpliv razdalje od polnilnice do lokalnega distributerja:
- pri razdalji 200 km postane povratna embalaža pijač okoljsko sprejemljivejša v primerjavi z nepovratno že pri dveh krogih,
- pri razdalji 400 km postane povratna embalaža pijač okoljsko sprejemljivejša v primerjavi z nepovratno po štirih krogih,
- pri razdalji 800 km ali več pa povratna embalaža ne postane sprejemljivejša niti po 30 krogih.
Povratna steklenica v primerjavi z nepovratno embalažo v povprečju izenači ali doseže nižji okoljski odtis v:
- 5 krogih v primerjavi z nepovratnim steklom,
- 3 krogih v primerjavi s plastenko (0,5 l),
- 3 krogih v primerjavi s pločevinko.
Povratna steklenica lahko v povprečju naredi 25 – 50 krogov.
Pregledane analize so se ukvarjale predvsem z vplivom embalaže na podnebne spremembe. Večja poraba vode je pogosta dilema pri primerjavah okoljskega odtisa embalaže. Za dodatno zniževanje tega dela odtisa so pomembne izboljšave postopkov čiščenja (npr. uporaba učinkovitih naprav za pomivanje) ter minimalno število čiščenj med vsakim krogom (seveda ne na račun varnosti). Ne gre pa pozabiti, da se tudi pri recikliranju in proizvodnji plastenk uporablja voda.
Glede na to, da je Slovenija majhna država in transportne poti niso dolge, je smiselno vključiti povratno embalažo v enoten kavcijski sistem, pa tudi razmisliti o uvedbi obveznih kvot ali drugih ekonomskih instrumentov za spodbujanje ponudbe pijač v povratni embalaži.