Po podatkih neprofitne mreže Reloop(1), je v Sloveniji tržni delež povratne embalaže pijač leta 1999 znašal skupaj 42 %, do leta 2019 pa je padel na 21 %.
Največji padec povratne embalaže se je zgodil pri pivu, povratne steklenice so izpodrinile pločevinke. Obsežnejše nadomeščanje steklenic s plastenkami se je zgodilo še pri vodi: ob postopnem opuščanju povratnih steklenic je hitro naraščala prodaja v plastenkah. Pri gaziranih pijačah so leta 1999 večinski tržni delež zasedale PET plastenke, delež povratnih in nepovratnih steklenic pa je do leta 2019 ostal skoraj nespremenjen. Pločevinke za gazirane pijače so se v tem obdobju širile, leta 2011 so najprej presegle tržni delež nepovratnih steklenic, leta 2019 pa še povratnih steklenic.
Združenje proizvajalcev pijač pri GZS je pripravilo analizo ravnanja z embalažo pijač za leto 2021, v katero je vključilo tudi vračljivo embalažo(2). Za povratno embalažo so v veljavi Uzance o vračanju in prevzemanju vračljive embalaže, ki so jih sprejele Trgovinska zbornica Slovenije, GZS-ZKŽP ter Turistično gostinska zbornica Slovenije. Kavcije so obdavčene z DDV, kupci lahko znesek kavcije vnovčijo pri novem nakupu.
Analiza je vključila prodajno vračljivo embalažo pijač do treh litrov, večja se uporablja predvsem za pivo (kovinski sodi). Delež pijač, ki se polni v embalažne enote do treh litrov, znaša okoli 99 %, prevladuje pa steklo. V vračljive steklenice se polnijo voda, brezalkoholne pijače, sokovi in nektarji ter pivo. Večina te embalaže je vključena v kavcijski sistem, za katerega veljajo Uzance TZS. Delež vračljive steklene embalaže znaša 15 % celotne mase prodajne embalaže, pri čemer je dobro upoštevati, da je steklo precej težje od plastenk ali pločevink. Primerjave deleža glede števila enot analiza ne navaja.
Kavcijski sistemi, ki vključujejo tudi povratno embalažo pijač, imajo dva kroga. Desni je za nepovratno embalažo, kjer materiali tečejo od proizvodnje preko distribucije in prodaje ter zbiranja v recikliranje, od tam pa spet v proizvodnjo. Levi pa je za povratno embalažo, kjer je krog krajši in teče od distribucije preko potrošnje, se vrača preko zbiranja v čiščenje in nato znova v polnjenje in distribucijo. Ne glede na to, ali je kavcijski sistem za povratno embalažo obvezen ali prostovoljen, je v večini primerov infrastruktura za povratno in nepovratno embalažo ista. Uvedba kavcijskega sistema je zaradi visokih zahtev SUP direktive neizogibna, hkrati pa organizacija in infrastruktura sistema predstavljata dobro osnovo za nadaljnji razvoj uporabe povratne embalaže.
(1) https://www.reloopplatform.org/reloop-what-we-waste-dashboard/
(2) https://www.gzs.si/zbornica_kmetijskih_in_zivilskih_podjetij/Novice/ArticleID/82589/porocilo-analiza-ravnanja-z-embalazo-pijac-analiza-ravnanja-s-plastenkami-pijac-in-vracljivo-povratno-embalazo