Se sprašujete, zakaj, kako in kdaj so plastenke in pločevnike nadomestile povratne steklenice?
Prehod se je zgodil na globalni ravni. Nepridobitna mreža Reloop je 2021 objavila poročilo o embalaži pijač What We Waste (1), ki zajema 93 držav v obdobju 1999-2019. Ugotavljajo, da se je v teh državah prodaja pijač s 685 milijard leta 1999, do leta 2019 skoraj podvojila na 1,3 bilijona. Kjer je ponovno polnjenje razpadlo že pred letom 1999, so pri brezalkoholnih pijačah steklenice nadomestile plastenke, pri pivu pa pločevinke.
Do leta 2019 je tržni delež plastenk s 17 % poskočil na 41 %. V nekaterih državah je bil skok še izrazitejši: na Tajskem s 7 % na 45 % in v Indiji z 8 % na 48 %. Istočasno se je močno povečala izguba embalažnih materialov, ki se zdaj odlagajo na odlagališčih, sežigajo v sežigalnicah ali pa odvržejo v naravno in urbano okolje. Povečal se je ogljični odtis embalaže pijač ter stroški čiščenja smetenja.
V 10 analiziranih državah je tržni delež povratne embalaže pijač leta 1999 znašal 60 %, dvajset let kasneje zgolj 29 %. V vseh 93 državah se je prodaja embalaže pijač za enkratno uporabo povečala za 135 %. Poskočila je prodaja ustekleničene vode, leta 1999 je znašala 11 % prodaje pijač, leta 2019 že 24 %.
Prehod na embalažo za enkratno uporabo je proizvajalcem omogočil prenos določenih stroškov na družbo (eksternalizacija stroškov). Gre za stroške kot so npr. čiščenje smetenja, ravnanje z odpadki, emisije v okolje. Regulativa za zaščito povratne embalaže ni obstajala. Tako je bilo že leta 1999 v številnih državah G12, vključno z ZDA, Francijo, Japonsko in Veliko Britanijo, v povratni embalaži prodanih le še 10 % pijač. V državah kot so Kitajska, Nigerija, Tajska in Vietnam, je povratna embalaža takrat še predstavljala večino. Od 93 držav pa se je leta 2019 večino pijač v povratni embalaži prodajalo samo še v štirih: Kolumbiji, Filipinih, Venezuele in Nemčiji.
Med azijskimi državami je bil največji tržni delež ( 59 %) povratnih steklenic leta 2019 zabeležen na Filipinih, čeprav je ta dvajset let prej znašal še 86 %. V tem obdobju je prodaja plastenk narasla za 13-krat. Zanimiva je primerjava z Indonezijo, kjer je delež povratne embalaže s 76 % leta 1999 padel na 4 % leta 2019, prodaja plastenk pa se povečala za kar 36-krat. To kaže, da relativno stabilen trg povratne embalaže pijač močno vpliva na nižjo porabo plastenk za enkratno uporabo.
Na prevzem trga povratne embalaže močno vplivajo tudi politične odločitve. Mehika je leta 1999 v povratni embalaži prodala 55 % gaziranih pijač. Leto kasneje je predsednik postal bivši mehiški izvršni direktor Coca-Cole, njegov mandat je trajal do leta 2006. V obdobju 1999 – 2009 je delež padel na 31 %, do leta 2019 pa se je nato umiril na 28 %.
Finska je leta 1970 sprejela odločitev o dajatvi na vso nepovratno embalažo pijač, leta 1994 pa poseben davek, ki so ga plačevali proizvajalci in uvozniki. Višina davka je bila odvisna od volumna, vrste embalaže in od tega, ali je bil proizvajalec vključen v kavcijski sistem ali ne ter ali je bila pijača v nepovratni ali povratni embalaži. Zaradi uradne pritožbe finskih proizvajalcev in uvoznikov Evropski uniji je finska vlada v obdobju 2005 – 2008 postopno znižala obdavčitev nepovratne embalaže, kar je povzročilo spremembo na trgu – delež te embalaže se je znova zvišal. Primer Finske tako jasno kaže, da je upad uporabe povratne embalaže v tesni povezavi z manjkom mehanizmov in politik, ki de-stimulirajo uporabo embalaže pijač za enkratno uporabo.
Več o tem: https://ekokrog.org/wp-content/uploads/2022/05/POVRATNE-STEKLENICE-FNL.pdf
(1) Večina informacij je iz poročila: https://www.reloopplatform.org/what-we-waste/
(2) https://canvas.disabroad.org/courses/4391/pages/the-finnish-deposit-refund-system