En avtomat še ne prinese kavcijskega sistema

Pravijo, da ena lastovka še ne prinese pomladi. Prav tako en avtomat za embalažo še ne prinese kavcijskega sistema.

Razveselila nas je postavitev avtomata za vračanje embalaže v trgovini Spar na Vrhniki, saj imajo njihovi kupci tako možnost videti, kako bi lahko embalažo vračali potem, ko bo vzpostavljen kavcijski sistem. Pokaže pa tudi, kje so pasti in kaj vse je poleg postavitve avtomatov še potrebno storiti, da bi sistem lahko učinkovito deloval. Kavcijske sisteme poznajo v 12 evropskih državah, v nekaterih že več kot 30 let. Imajo nekaj pomembnih skupnih značilnosti, najpomembnejša pa je, da so s sistemom zadovoljni vsi: kupci, trgovci, proizvajalci pijač in reciklerji. Šele nato lahko sistem dobro in učinkovito deluje.

Kako tak sistem deluje, si lahko ogledate v tem kratkem videu s slovenskimi podnapisi. Spodaj pa smo za vas pripravili opis nekaj teh pomembnih značilnosti.

Kavcija
Avtomat na Vrhniki za vrnjen kos embalaže ponudi 0,02 eur nagrade. Ta dva centa prispeva embalažna družba. Ob nakupu pijače kupci namreč niso plačali nobene kavcije. Kavcija pomeni, da kupec ob nakupu plača nek manjši znesek, ki ga dobi nazaj, ko embalažo vrne. Določena mora biti dovolj visoko, da kupce stimulira, da to res naredijo. In obenem dovolj nizko, da preprečuje goljufije.

Na Vrhniki kupec za 10 kosov vrnjene embalaže prejme 0,20 eur. To je prenizek znesek, da bi deloval kot motivacija. Če pa bi ob nakupu za vsako pijačo plačali 0,10 eur, bi za 10 kosov vrnjene embalaže prejeli vračilo 1,00 eur – s tem pa bi že lahko kupili liter pijače ali nekaj kruha ali sadja.

Embalažna družba višjih zneskov od 0,02 eur nagrade ne more ponuditi, ker bi to postalo zanjo finančno nevzdržno.  Še posebej, če bi bilo takšnih avtomatov več.

Kavcijska črtna koda preprečuje goljufije. Fotografija: Reloop

Črtna koda
Avtomat na Vrhniki prebere črtno kodo embalaže, vendar ta koda ne pove, ali je proizvajalec zanjo plačal embalažnino v kavcijski sistem. Sodobni sistemi uporabljajo posebno črtno kodo, v kateri so dodatno zapisane tudi te, kavcijske informacije. Ta koda je torej drugačna od kod, ki so danes natisnjene na embalaži.

Zakaj je to pomembno? Zaradi financiranja celotnega kavcijskega sistema in preprečevanja goljufij. Proizvajalci pijač se pridružijo kavcijskemu sistemu in za vsako pijačo, ki jo dajo na trg, upravljavcu sistema plačajo embalažnino. Ta skupaj s prihodki od prodaje materialov in neizplačanimi kavcijami financira celoten sistem. Torej od opreme zbirnih mest, odvoza, informacijskega sistema, kroženja vplačanih kavcij od kupca v sistem in nazaj, logistike, do recikliranja in odgovornosti za doseganje z zakonodajo predpisanih ciljev. Kavcijska črtna koda torej nosi tudi informacijo o tem, ali proizvajalec pijače plačuje embalažnino v sistem ali ne. Če ne, avtomat embalažo zavrne.

Na Hrvaškem uporabljajo črtno kodo izdelka, ki nima dodanih teh informacij. Zato lahko embalažo za pijačo, kupljeno v Sloveniji, vrnete pri njih in prejeli boste kavcijo. A zanjo v njihov sistem ni bila plačana niti kavcija niti embalažnina. Zato je to v resnici goljufija hrvaškega kavcijskega sistema. Kavcijski sistemi v vseh ostalih 11 evropskih državah zato uporabljajo črtne kode z dodanimi informacijami o kavcijskem sistemu.

Zbirna mesta
Kavcijska embalaža se zbira v trgovinah ali njihovi neposredni bližini.  V večjih trgovinah so postavljeni avtomati, v manjših pa se vrnjena embalaža odčitava ročno. Pomembno je, da sistem kupcem ponuja dovolj razvejano mrežo prevzemnih mest, da je vračanje preprosto. Manjših trgovin ne sme postavljati v nekonkurenčen položaj. Kjer kupec vrne prazno embalažo, bo verjetno opravil nov nakup.  Če vračanje v manjše trgovine ne bi bilo mogoče, bi to lahko ogrozilo njihovo preživetje. Poleg manjših trgovin so ročne zbirne točke ponavadi še v gostinstvu in turizmu.

Latvija je – podobno kot Slovenija – na podeželju redko poseljena, zato so se odločili za mrežo 1400 prevzemnih mest po vsej državi. V urbanih območjih so prevzemna mesta v trgovinah, večjih od 300 m2, na podeželju pa v trgovinah, večjih od 60 m2. Podobno je v Litvi, kjer večino embalaže ljudje vrnejo prek enega od približno tisoč avtomatov, ki so v vseh večjih trgovinah, še 1.700 pa je drugih prevzemnih mest po državi, v katerih vrnjeno embalažo zabeležijo ročno.

Za avtomatom stoji cel sistem. Na sliki je zadnja, kupcu nevidna stran avtomata. Fotografija: Reloop

Zakonodaja
Na ravni EU smo se dogovorili, da bomo do leta 2030 zbrali in reciklirali 90 % odpadnih plastenk. V Sloveniji smo jih leta 2017 zgolj 41 %. Ker so cilji del EU zakonodaje, jih moramo prenesti tudi v slovenski pravni red. Kavcijski sistem je edini način za stroškovno učinkovito doseganje tako visokih ciljev. Z evropskimi direktivami je določeno, da so za to odgovorni proizvajalci. Izkazalo se je, da cilje lahko dosežejo samo s sodelovanjem in dogovori s trgovci.

V predpisu je določeno naslednje: obseg sistema (vrste embalaž oz. izdelkov, ki so del sistema),  cilji in kazni za nedoseganje ciljev, vrednost kavcije, ustrezna označba oz. identifikacija embalaže pijač, zbirne točke za embalažo, integriteta in transparentnost sistema, organizacija za izpolnjevanje obveznosti proizvajalca in financiranje sistema.

Trenutno so v parlamentarni obravnavi spremembe Zakona o varstvu okolja, ki prenašajo zahteve evropskih direktiv in podpirajo tudi vzpostavitev kavcijskega sistema. Če bodo poslanci spremembe sprejeli in bo nova vlada kavcijskemu sistemu naklonjena, lahko do konca letošnjega leta pričakujemo še predpis iz prejšnjega odstavka. Tako bi sistem lahko začel delovati leta 2024 / 2025.

Komentarji

/** * mailchimp pop-up */