Načrtovane so štiri sežigalnice, ne vemo pa, koliko odpadkov želijo sežgati

1

SPOROČILO ZA MEDIJE

Zaključila se je javna obravnava osnutka Uredbe o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov. Ministrstvo za okolje in prostor predlaga štiri sežigalnice, v društvu Eko krog pa opozarjajo: “Nimamo natančnih podatkov, koliko je teh odpadkov, koliko jih uvozimo, koliko od tega že sežgemo doma. Pavšalne ocene ne vključujejo niti ukrepov za manj odpadkov in več recikliranja, niti s tem povezanih projekcij za 30 let, kolikor naj bi trajale koncesijske pogodbe. Tak način sprejemanja odločitev preprosto ni sprejemljiv.”

V društvu se sicer zavedajo že dolga leta trajajočih težav z odpadki, s katerimi – razen odlaganja ali sežiga – trenutno ne vemo, kaj storiti.  Opozarjajo, da se je podobna situacija že zgodila pred leti, ko so se na osnovi netočnih podatkov in prevelikih ambicij občin gradili centri za ravnanje z odpadki. »Zdaj je teh kapacitet preveč, centri so večinoma slabo opremljeni in imajo še druge težave, obratovalni stroški pa so zato višji, kot bi bilo to potrebno,« pravi  v.d. predsednika Eko kroga Jure Vetršek.

Ravnanje z odpadki je v Evropski uniji v zadnjih nekaj letih zelo dinamično, glavni poudarek je na ukrepih preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovni uporabi in recikliranju. Določeni so bistveno višji cilji za recikliranje plastične embalaže, poročanje se je zaostrilo, saj bodo kot reciklirane štele samo količine, dejansko oddane reciklerjem. Do zdaj je veljal drugačen način poročanja, zato je Slovenija poročala o preko 60 % recikliranju, čeprav se ocenjuje, da realen delež znaša okvirno 30 %. Od začetka letošnjega leta velja dajatev 0,8 EUR/kg nereciklirane plastike, ki se plačuje v evropski proračun. Slovenija bo letos po razpoložljivih podatkih tako plačala 10 milijonov eur, prihodnje leto pa že 11 milijonov dajatve. Sežig plastičnih odpadkov na znižanje tega stroška ne bo imel vpliva. V naš pravni red tudi še niso v celoti prenešene vse zahteve direktive o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo (SUP). S podaljšanjem odgovornosti proizvajalca za embalažo, ko ta postane odpadek, država zamuja že več kot eno leto.

»Najprej moramo narediti vse, kar zmoremo, da bo odpadkov čim manj in da jih čim več ponovno uporabimo in recikliramo. V Sloveniji je v primerjavi z drugimi državami EU takšnih ukrepov res zelo malo, kljub temu, da so rezultati takojšnji. Če pa se že razmišlja o sežigu, naj zakonodaja predpiše maksimalne kapacitete za sežig in ne števila sežigalnic. Obseg onesnaževanja s plastiko je že zdaj nesprejemljiv. Načrtovati kapacitete sežigalnic na današnje stanje in pričakovati, da se v naslednjih 30 letih glede odpadkov ne bo nič spremenilo, pa je od države naravnost neumno, saj bodo investitorji prevelike kapacitete zapolnili z uvoženimi odpadki. Ljudje bomo pridno reciklirali, a kljub temu dihali emisije nevarnih snovi iz sežigalnic,« opozarjajo v društvu.

Društvo opozarja še, da bi ministrstvo moralo odločneje omejiti vplive sežigalnic na zdravje in okolje. Predlagajo, da se izpolnjevanje zahtev EU glede upoštevanja EU BAT zakonodaje vnese med merila za izbiro koncesionarja. Med razloge za odvzem koncesije pa doda preseganje predpisanih mejnih vrednosti emisij in imisij. “Tudi najsodobnejše sežigalnice na Danskem in Nizozemskem prekoračujejo dovoljene emisije nevarnih snovi ter preprečujejo doseganje podnebnih ciljev. Zato morajo v zakonodaji obstajati varovalke, ki državi v takih primerih omogočajo ukrepanje,” dodaja Vetršek.

Zgledi iz Evrope so več kot zgovorni. Ena novejših nizozemskih sežigalnic, Reststoffen Energie Centrale (REC), je redno presegala predpisane mejnosti vrednosti dioksinov, furanov in obstojnih organskih onesnaževal. Slavno dansko sežigalnico Amager Bakke s smučiščem na strehi je spremljala vrsta težav. Predimenzionirana je za dvakrat in bo morala odpadke za sežig uvažati. Med obljubami o okoljski sprejemljivosti in dejanskim okoljskim vplivom je nastal velik razkorak v škodo okolja, sežigalnica Kopenhagnu preprečuje izpolnjevanje ciljev zniževanja emisij toplogrednih plinov. Gradnjo pa so spremljale nenehne težave s financiranjem.

Več informacij: [email protected]

1 Response
  1. ivana

    Jesenice – deponija Mala Mežakla-občina načrtuje tretje odlagalno polje. . Problem smradu ostaja nerešen.

Komentarji

/** * mailchimp pop-up */