Vabilo: predavanja o hidroelektrarnah na Savi

Kot verjetno veste, se na nacionalni ravni pripravlja gradnja hidroelektrarn na srednji Savi.  Na spletu se lahko najdejo informacije o tem, kako je voda obnovljiv in nizkoogljičen vir energije in da je v projektu SRESA predvidena izgradnja verige 10 hidroelektrarn na srednji Savi (HE Suhadol, HE Trbovlje, HE Renke, HE Ponoviče, HE Kresnice, HE Jevnica, HE Zalog, HE Šentjakob, HE Gameljne in HE Tacen). O teh elektrarnah se že pripravljajo strateški načrti.

Pa je energija iz hidroelektrarn res zelena? Kako vplivajo na naravo, njene vire in kakovost življenja ljudi ob njih? Je mogoče večjo energetsko neodvisnost doseči tudi kako drugače?

V petek, 15.novembra 2019, vas med 17:00 – 20:00 vabimo
v prostore Srednje šole Zagorje, Cesta zmage 5 , Zagorje ob Savi
(2. nadstropje, učilnica 30),

kjer se bomo o tem pogovarjali s strokovnjaki.

Program:

17:00 – 17:15 – pozdravni nagovor Uroš Macerl

17: 15 – 17:45 – Andreja Slameršek, naravovarstvenica, Društvo za preučevanje rib Slovenije – DPRS, vodja kampanje Rešimo Muro!

17: 45 – 18:15  – Dušan Klenovšek, naravovarstvenik, član več društev za varstvo narave in sodelavec Kozjanskega parka

18:15 – 18:45 – Jure Vetršek, strokovnjak za energetiko, sodelavec Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze Ljubljana

18:45 – 20:00 – razprava in vprašanja

Menimo, da tematika HE na srednji Savi je in bo pomembna za naše lokalno okolje. Zato toplo vabljeni.

Podrobnejša predstavitev gostov

Andreja Slameršek

Profesorica kemije in biologije, naravovarstvenica, predsednica DPRS, vodja kampanje Rešimo Muro! in dolgoletna borka za ohranjanje narave v Sloveniji, ki je zadnja leta posvetila zlasti varstvu rib in njihovih habitatov pred masovno pozidavo rek in potokov s hidroenergetskimi jezovi.

Povedala bo več o tem, kako hidroelektrarne spremenijo vodne ekosisteme, posledica je izginjanje živalskih in rastlinskih vrst, ki so vezani na vodne in obvodne habitate. HE imajo velik vpliv na življenjsko okolje ljudi – kvaliteta vode se poslabša, spremeni se lokalna klima, izgubljamo kmetijska zemljišča, poplavna ogroženost se poveča, pojavljati se začnejo težave z nabiranjem mulja in transportom sedimentov. V Sloveniji so ti problemi javnosti prikriti. Stroka je že dolgo enotna, da to ni zelena energija. Ohranjanje naravnih ekosistemov in celo izboljšanje njihovega stanja je najboljša prilagoditev na podnebne spremembe, ki smo jim že priča.

Dušan Klenovšek
Nekaj let je službeno vpleten (ZRSVN) v gradnjo verige spodnjesavskih HE, aktiven član DOPPS, Botaničnega, Entomološkega in še kakšnega društva, Inštruktor za izobraževanje gorskih stražarjev in varuhov gorske narave pri PZS.

Predstavil nam bo izkušnje domačina in na primeru ene HE (Brežice) tudi strokovno vključenega v pridobivanje okoljevarstvenega dovoljenja (zaposlen na ZRSVN), primeri izigravanja naravovarstvenih pogojev, izpolnitve nadomestnih ukrepov.

Jure Vetršek

Eden aktivnejših članov EKO KROGa, sodelavec Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze Ljubljana ter član UO društva Focus. Jure je strokovnjak za integralne pristope k reševanju interdisciplinarnih problemov, še posebej na področju trajnostne energije, integracijo obnovljivih virov energije v zgradbe in energetske sisteme,  lokalne energetske sisteme in koncepte ter ukrepe učinkovite rabe energije.

Na podlagi obsežnih mednarodnih izkušenj sodelovanja v interdisciplinarnih ekipah bo povedal več o sodobnih izzivih enegetike ter o pomenu, ukrepih in praksah energetske in snovne učinkovitosti.

 

Komentarji

/** * mailchimp pop-up */