Od junijske menjave azbestne kritine z osnovne šole v Hrastniku ostajata neodgovorjeni najmanj dve vprašanji:
- Ali sta menjava azbestne kritine in oblaganje šole z mineralno volno vplivala na zdravje hrastniških osnovnošolcev?
- Ali je šola z namenskim čiščenjem učilnic pred začetkom pouka še karkoli doprinesla k manjši izpostavljenosti otrok in zaposlenih lebdečim (rakotvornim) vlaknom?
Kljub poskusu posredovanja Eko kroga, so hrastniški osnovnošolci šolsko leto (brez prilagoditve urnika ali predčasnega zaključka pouka) zaključili kar sredi gradbišča zgolj na podlagi zagotovil projektanta in izvajalca, da zdravje otrok med obnovo šole nikakor ni ogroženo. Po naših informacijah investitor namreč mnenja zdravstvene stroke do danes ni iskal.
Dejstvo je, da je bila škoda na zdravju otrok storjena in da je nikakršno pogrevanje preteklega dogajanja ne bo zmanjšalo. Res pa je tudi, da je del šolske strehe ostal prekrit s salonitkami in da se njena obnova načrtuje med počitnicami v letu 2015. Upamo, da je delo dejansko teklo med počitnicami (in ne ponovno na šoli polni otrok) in da bo investitor vsaj v nadaljevanju izvajanja del vendarle ravnal tako, kot je očitno vseskozi obljubljal ravnateljici: »Varnost in zdravje otrok sta na prvem mestu«.
Eko krog pri prvem posredovanju glede dela z mineralno volno ob prisotnosti otrok (D-8/14, 5.6.2014, PDF, 209 KB), nikakor ni pričakoval tolikšne brezbrižnosti investitorja pri tako zelo občutljivi temi. Pravzaprav smo verjeli, da gre zgolj za pomoto v časovnici in da bodo zaskrbljeni odgovorni strokovno mnenje nemudoma poiskali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje ter da se bodo dela ustavila, dokler ne bo zdravstvena stroka povedala svojega stališča. Niti v sanjah pa nihče od nas (in verjetno tudi nihče od staršev) ni pomislil, da bi se kdorkoli lahko lotil odstranjevanja azbestne kritine na šoli polni otrok. In prav to se je zgodilo v Hrastniku. Torej nekdo se je v imenu več kot 500 hrastniških otrok odločil, da je tveganje sprejemljivo in da je njihovo zdravje manj pomembno od pravočasnega dokončanja del. Odgovornosti doslej ni prevzel nihče. Prav gotovo pa to niso bili niti otroci, niti starši, niti učitelji, očitno tudi ne ravnateljica. Kdo torej?
1. Bodo vplive na zdravje v bodoče ocenjevali zdravniki ali projektanti?
Eko krog je v začetku junija predlagal šoli (D-8/14, PDF, 209 KB), naj pridobi strokovno mnenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje o tem ali so otroci kakorkoli zdravstveno ogroženi, vendar niti šola niti investitor tega nista storila, pač pa sta se menjave azbestne kritine na šoli polni otrok, prostodušno lotila očitno kar na podlagi zagotovil izvajalcev in projektantov.
Kakorkoli že, NIJZ je svoje mnenje kasneje podal Eko krogu (in to še isti dan, ko smo mu vprašanje zastavili):
»Odstranjevanje azbestne kritine in ostalih elementov, ki vsebujejo azbest, je dopustno le pri izpraznjenem in ograjenem objektu in to na način, ki ga je NIJZ (prej IVZ RS) podal v objavljenih priporočilih. Med drugim je potrebno zelo previdno odstranjevanje (mokro) elementov, ki vsebujejo azbest, okna objekta morajo biti v času del zaprta. Po odstranitvi je potrebno objekt pred ponovno uporabo temeljito mokro očistiti. Ravnanje z azbestnimi odpadki zelo natančno ureja naša zakonodaja. Pri vgradnji izolativnega materiala je potrebna glede na sestavo, načina vgradnje ter morebitnega sproščanja v okolje previdnost. Predlagamo uporabo previdnostnega načela, kar pomeni, da naj se dela opravljajo v praznem objektu, ki ga je potrebno po končanju del ustrezno mokro očistiti.«
NIJZ je s svojimi stališči seznanil tudi vodstvo šole. Pričakovanega odziva šole ali investitorja ni bilo. Z ozirom na dejstvo, da šole niso izpraznili (učenci so bili v šoli vse do 24. junija), delo pa je teklo naprej, lahko sklepamo, da so se odločili, da bodo glede morebitnih vplivov na zdravje kot merodajno upoštevali mnenje projektantov in izvajalcev.
Zaradi popolne neodzivnosti naslovnikov prvega dopisa (D-8/14, PDF, 209 KB) in očitnega stopnjevanja ogrožanja zdravja otrok je Eko krog za sodelovanje zaprosil inšpekcijske službe.
Zdravstveni inšpektorat (D-9/14, PDF, 227 KB) je nemudoma preveril čiščenje in prezračevanje šole, vendar je bil v odgovoru o svojih ugotovitvah precej skop (odgovor 13.6., PDF, 15 KB). Tako nismo izvedeli, ali se čiščenje izvaja v skladu z navodili NIJZ ali ne. Prav tako smo pogrešali odgovor Zdravstvenega inšpektorata na vprašanje, ali naj starši otroke pošiljajo v šolo ali pa bi bilo z vidika varovanja zdravja bolje, da otrok ni k pouku. Upamo, da je zdravstveni inšpektor pred novim šolskim letom zahteval meritve koncentracije azbestnih vlaken v učilnicah in v okolici šole ter preveril, ali je bil objekt mokro očiščen v skladu z navodili NIJZ. Zdravstveni inšpektorat smo o tem povprašali na prvi šolski dan (dopis D-13/14, PDF, 270 KB), odgovora zaenkrat še nismo prejeli.
Tudi Inšpekcija za okolje in naravo se je na naš prvi dopis (D-10/14, PDF, 235 KB) odzvala izredno hitro in 12.6.2014 opravila nadzor na Osnovni Šoli NH Rajka v okviru pristojnosti predpisov s področja varstva okolja in na tem področju tudi odgovorila na naša vprašanja (PDF, 185 KB).
Pričakujemo, da bo na vsa druga vprašanja odgovoril investitor. Pričakujemo tudi, da investitor javnosti v bodoče ne bo podajal obrazložitev kot je npr. tale:
»Občina Hrastnik je kot investitor in naročnik del vsa opozorila glede morebitnega vpliva na zdravje otrok skrbno preučila in še enkrat preverila skladnost z okoljskimi in zdravstvenimi predpisi tako pri projektantu kot pri izvajalcih, ki zatrjujejo, da zdravje otrok med obnovo šole nikakor ni ogroženo.«
Ne občina, ne projektanti in ne izvajalci namreč nimajo nikakršnih zdravstvenih kvalifikacij, da bi lahko ocenili v kolikšni meri je bilo zdravje otrok med izvajanjem del ogroženo.
So pa imeli projektanti na svojem strokovnem področju na voljo kar precej zakonskih podlag. Ena izmed njih je “Uredba o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest” (Uradni list RS, št. 60/2006), ki jo v svojem odgovoru navaja tudi Občina Hrastnik. Uredba v 5. členu pravi, da mora projektna dokumentacija za rekonstrukcijo, odstranitev ali vzdrževalna dela vsebovati tudi dokumentacijo o ukrepih za preprečevanje emisije azbestnih vlaken v okolje in meritvah koncentracije azbestnih vlaken v zraku na območju odstranjevanja.
V nadaljevanju uredba (25. člen) pove tudi, pod katerimi pogoji se lahko edino opusti varnostne ukrepe:
»Izvajalec lahko predpisane varnostne ukrepe za preprečevanje emisije azbestnih vlaken v okolje opusti, ko na podlagi meritev iz 21. člena te uredbe ugotovi, da koncentracija azbestnih vlaken na ograjenem območju odstranjevanja ne presega koncentracije azbestnih vlaken na prostem v bližini ograjenega območja ali 0,0005 vl/cm3 zraka, če je koncentracija azbestnih vlaken na prostem v bližini ograjenega območja manjša od te vrednosti.«
Pričakujemo, da bo investitor javno objavil dokumentacijo, ki je bila pripravljena na podlagi teh dveh členov.
Po 3. odstavku 10. člena imenovane uredbe, bi moral nadzornik (med drugim) zagotoviti tudi:
»da se območje odstranjevanja po zaključku del počisti in da ostane označeno in zaprto, dokler se na osnovi vizualnega pregleda ali opravljenih meritev v skladu s projektno dokumentacijo ne ugotovi, da koncentracija azbestnih vlaken na območju, kjer so se odstranjevali materiali, ki vsebujejo azbest, ne presega mejne vrednosti iz 25. člena te uredbe.«
Očitno investitorju za oceno tveganja 500 otrok zadošča vizualni pregled, saj ni videti, da bi kazali kaj podobnega poročilu o meritvah in strokovni ugotovitvi (PDF, 262 KB), ki jo je npr. leta 2009 izdelal ZVD za potrebe sanacije kritine OŠ Vižmarje-Brod. Pazite, v tej ljubljanski šoli se zdi, da otrok sploh še niso spustili v razrede, ker omenjajo, da učilnice še niso bile mokro očiščene! Tako se to dela v Ljubljani, ki je menda še vedno v isti državi kot Hrastnik.
2. Odgovor investitorja in mineralna volna
V odgovoru Občine Hrastnik kot investitorja (PDF, 97 KB) in v izjavi za javnost je zanimivo predvsem to, da mnogo več pozornosti posveti mineralni izolaciji kot pa azbestu. Tako na primer zapiše tudi »certifikata RAL in EUCEB, ki dokazujeta, da material niti po najzahtevnejših evropskih zdravstvenih standardih ni v nobenem primeru označen, kot zdravju nevaren« in v nadaljevanju še »RAL certifikat, ki v osnovi velja za nemško tržišče, je certifikat, katerega zahteve izpolnjuje vsa kamena volna Knauf Insulation (PDF), potrjuje izpolnjevanje najstrožjih zahtev biotopnosti vlaken kamene volne, s čimer je dokazana zdravstvena neoporečnost vlaken kamene volne«.
Manjka ključno pojasnilo o tem, da certifikat o biotopnosti določa, da se mora vlakno, ki je predrlo pljučno krilo, iz organizma izločiti v 40 dneh, vdihano vlakno pa v 10 dneh. Bi bili mirni ob misli, da ima vaš otrok ali vnuk v pljuča zadrta vlakna kamene volne?
Le koliko milijard vlaken imajo v svojih mladih pljučih hrastniški osnovnošolci in ali se bodo dejansko vsa ta vlakna raztopila? In če se zgodi, da se eno samo vlakno ne raztopi, ali bo to vodilo v fibrozo ali v mezoteliom? Se bo ta razvil čez 10, 20 ali 30 let? Morda bi tudi o tem investitor povprašal kar projektante ali izvajalce?
In kako je tukaj z »dokazano zdravstveno neoporečnostjo«? Raziskave o vplivu mineralnih vlaken večinoma financira industrija sama in se izvajajo med zdravimi odraslimi delavci. Tukaj vzporednic z razvijajočimi se otroškimi pljuči skorajda ni. Druga veja poskusov se dela na laboratorijskih živalih. Njihova življenjska doba je več desetletij prekratka, da bi lahko potegnili kakšne koli vzporednice. Nobene učene besede in poudarjanje certifikatov z nemškim tržiščem vred, tega dejstva ne spremenijo.
Zdravniki bi za izdelavo svojega mnenja (če bi jih investitor zanj povprašal), verjetno uporabili drugačne podlage npr. oceno Mednarodne agencije za raziskavo raka IARC (The International Agency for Research on Cancer). Monografija IARC iz leta 2002 (PDF, 6 MB), ki na strani 338 v poglavju 5.5. o mineralni volni, med drugim, pravi:
»There is inadequate evidence in humans for the carcinogenicity of rock (stone) wool/slag wool. There is limited evidence in experimental animals for the carcinogenicity of rock (stone) wool.«
V prostem prevodu torej:
»Za rakotvornost kamene volne/volne iz žlindre pri ljudeh so dokazi pomanjkljivi. Pri poskusnih živalih obstajajo omejeni dokazi za rakotvornost kamene volne.«
IARC omenja tudi novejše različice kamene volne:
»Refractory ceramic fibres are possibly carcinogenic to humans (Group 2B).Insulation glass wool, continuous glass filament, rock (stone) wool and slag wool are not classifiable as to their carcinogenicity to humans (Group 3). The Working Group elected not to make an overall evaluation of the newly developed fibres designed to be less biopersistent such as the alkaline earth silicate or highalumina, low-silica wools. This decision was made in part because no human data were available, although such fibres that have been tested appear to have low carcinogenic potential in experimental animals, and because the Working Group had difficulty in categorizing these fibres into meaningful groups based on chemical composition.«
Kar bi se v prostem prevodu glasilo približno takole:
»Mogoče je, da so ognjevarna keramična vlakna rakotvorna pri ljudeh (skupina 2B). Izolacijske steklene volne, kontinuirnih vlaken, kamene volne in volne iz žlindre ni mogoče klasificirati glede na karcinogenost pri ljudeh (skupina 3). Delovna skupina se je odločila, da ne bo celovito ocenila novo razvitih vlaken, ki so narejena tako, da so manj biološko odporna (obstojna) kot n.pr. alkalni zemeljski silikat ali volne z visoko vsebnostjo aluminijevega oksida in z nizko vsebnostjo silikata. Tako so se odločili delno zato, ker ni bilo na razpolago nikakršnih podatkov za ljudi, čeprav je videti, da imajo taka vlakna, ki so bila testirana, nizek rakotvoren potencial pri poskusnih živalih in ker je delovna skupina imela težave pri kategorizaciji teh vlaken v logične skupine na osnovi kemijske sestave«.«
Vsi tisti Hrastničani, ki ste junija imeli priliko opazovati delavca v beli zaščitni obleki in maski, kako s strojno krtačo brusi in gladi mineralno volno tik nad šolsko potjo, po kateri so otroci pravkar odhajali od pouka (in niso imeli ne maske in ne zaščitnih oblačil), pa tega niste fotografirali, nimate razloga za obžalovanje zamujene prilike. Nihče na »certificiranem nemškem tržišču« vam namreč ne bo verjel, da ste to posneli sredi EU. Prej bodo verjeli, da ste mojster fotomontaže.
3. Odgovor investitorja in azbest
Azbesta investitor v svojem odgovoru skoraj ne omenja. Zato ga omenjamo mi. Azbestna vlakna so v vseh oblikah brez dvoma rakotvorna. Azbestna vlakna se v pljučih ne raztopijo. Koliko jih v tem trenutku lebdi okoli šole in v njej ni znano, podatkov o kakšnih izvedenih ali naročenih meritvah nimamo. Podatkov o mokrem pranju učilnic nimamo, je pa jasno, da so bili otroci (in nenazadnje tudi vsi zaposleni) v šoli tako med samim delom na strehi kot tudi kasneje. Prav tako je jasno, da so koncentracije vlaken okoli šole zdaj višje, kot je tako imenovano naravno ozadje in da ni na voljo nikakršnih meritev, ki bi temu oporekale. In da se bodo v suhem vremenu ta vlakna še dolgo vrtinčila v bližnji in širši okolici šole. Ali bodo otroci v bodoče s tekanjem po hrastniškem nogometnem igrišču svoje zdravje krepili ali ogrožali?
Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo ni nov in je v prevodu dostopen na spletni strani Inšpektorata za delo (PDF, 5,13 MB). Predvidevamo, da ga tako investitor kot tudi izvajalec poznata. Priročnik kratko opiše tudi vpliv azbesta zdravje, med drugim najdemo tudi tale zapis:
»Tveganja za pljučnega raka in mezoteliom, povezana z azbestom, se povečujejo z izpostavljenostjo. S čim nižjo možno izpostavljenostjo znižujemo tveganje za pojav bolezni, čeprav meje, pod katero ne bi bilo popolnoma nobenega tveganja za te oblike rakavih obolenj, ne poznamo. Zato je pomembno, da uporabljamo najboljšo prakso za preprečevanje ali zmanjševanje izpostavljenosti. Vseživljenjsko tveganje za pojav mezotelioma naj bi bilo večje pri ljudeh, ki so bili azbestu izpostavljeni v mladosti, kot pri ljudeh, ki so bili azbestu izpostavljeni kasneje v življenju.«
Kolikor je že bila absurdna situacija, da se je azbestna kritina menjala na polni šoli otrok, je bilo zapiranje oken sicer dobrodošel, vendar ne zadosten ukrep. Na spodnji mikroskopski fotografiji vidite azbestna vlakna v velikostnem razredu bakterij in živalskih celic. Azbestna vlakna so lahko celo manjša od 60 nm (dimenzije večjih virusov; ravno te velikosti vlaken naj bi se menda celo zapletale s kromosomi). Po našem vedenju ni okna, ki bi tesnilo te dimenzije.
 |
| Vrstični elektronski mikrograf s prikazom vlaken azbesta amosita. Vir: Praktični priročnik o najboljši praksi za preprečevanje ali zmanjševanje tveganj v zvezi z azbestom pri delu, ki je povezano (ali je lahko povezano) z azbestom: za delodajalce, delavce in inšpektorje za delo (PDF, 5,13 MB) |
Na spletni strani NIJZ so na voljo kratka pojasnila o azbestu. Med drugim so zapisani odgovori na vprašanja kot so:
- Zakaj je azbest nevaren?
- Azbest ima vlaknato zgradbo. Vlakna se zelo rada lomijo vzdolžno, pri čemer nastajajo tanjša, iglam podobna vlakna. Pri vdihavanju lahko vlakna pridejo globoko v pljuča. Ker so tako majhna, da jih ne vidimo in brez vonja, jih lahko vdihamo, ne da bi za to vedeli. Azbestna vlakna postanejo nevarna takrat, ko jih vdihamo. Če pridejo v pljuča, lahko povzročijo bolezni kot so azbestoza in rak pljuč. Mezoteliom, redka oblika raka popljučnice ali potrebušnice, skoraj v vseh primerih povzroči azbest. Rak, ki je posledica izpostavljenosti azbestu je neozdravljiv. Med prvo izpostavljenostjo in pojavom znakov bolezni lahko mine več let, tudi do 40 let.
- Ali vse vrste azbesta povzročajo raka?
- Da. Vse vrste azbestnih vlaken lahko pri človeku povzročijo raka. Različne vrste vlaken lahko povzročijo različne vrste raka.
- Ali je vdihavanje azbestnih vlaken vedno nevarno?
- Ker se azbestna vlakna nahajajo v atmosferi, vsak od nas vdiha majhne količine azbesta. Koncentracija azbestnih vlaken je v atmosferi tako majhna, da je tveganje za razvoj raka zanemarljivo. To velja tudi za zrak v zgradbah, v katerih so prisotni nepoškodovani azbest-cementni izdelki. Tveganje se povečuje pri vdihavanju večjega števila vlaken, do česar lahko pride pri obdelavi (vrtanju, razbijanju, trganju, žaganju) materialov, ki vsebujejo azbest, ali če je le-ta poškodovan. Zato se moramo izogibati vdihavanju azbestnih vlaken kolikor se le da. Pri delu z materiali, ki vsebujejo azbest, navadna maska proti prahu ne bo zaustavila azbestnih vlaken. Le posebni filtri, ki jih uporabljajo poklicni odstranjevalci azbesta, nudijo primerno zaščito.
Glede ureditve delovišča pa:
»Področja, kjer poteka odstranjevanje azbest-cementnih izdelkov so lahko vir sproščanja azbestnih vlaken, zato morajo biti začasno ograjena in označena. V času, ko se na azbest-cementni strehi izvajajo dela, se v zgradbi ne smejo zadrževati ljudje.
Pri delu morate uporabiti osebna zaščitna sredstva za dihala in prahotesna zaščitna oblačila (kombinezon, pajac) za enkratno uporabo. S tem zaščitite sebe in zmanjšate možnost raznašanja azbest cementnega prahu v širše bivalno okolje. Pri sanaciji azbest-cementnih streh je obvezna uporaba obrazne maske s filtrom P3 ali polmaske s filtrom P3. Večji faktor zaščite nudi respirator ali aspirator s kapuco/čelado s filtrom.«
Navodila Univerzitetnega kliničnega centra – Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa so jasna:
- odstranjevanje azbestno – cementne kritine, posebej na občutljivih stavbah kot so šole in vrtci, naj se izvajajo med vikendi ali bolje v počitnicah. Okna naj bodo vseskozi zaprta, po končanih delih naj se vse površine obrišejo z mokro cunjo, ki se po tem zavrže. Površine naj se posesajo z mokrimi sesalci, nikakor ne s sesalci, ki izpihujejo posesani zrak.
- streho je potrebno odstranjevati profesionalno in zaščiteno: delavci morajo biti v posebnih oblekah; kritino se ne sme metati, lomiti ali žagati; vsaka plošča se mora dvigniti tako, da se vijaki prej odžagajo ali odvijačijo ne da bi se poškodovala kritina. Če je le mogoče naj bo kritina pred delom mokra (paziti na zdrse!).
- kritine ne mečemo ali drčamo po lestvah, pač pa polagamo na polietilensko folijo in nato zavijemo v polietilensko folijo ter zalepimo. Nato jo odpeljemo na za to posebna odlagališča.
- S stekleno ali keramično volno delamo enako previdno, ob vikendih ali počitnicah. Pazimo, da se šopi izolacije ne puščajo kjerkoli, da so vsi ustrezno zakriti.
- V obeh primerih je po zaključku del priporočljivo, da se okolje (trata, gredica) temeljito zalijejo, da se vlakna “poležejo”.
4. Odgovori Inšpekcije za okolje in naravo
V nadaljevanju navajamo odgovore Inšpekcije za okolje in naravo z dne 12.6.2014 (PDF, 185 KB). Komentarji Eko kroga so v zeleni barvi dopisani pod posameznimi odgovori.
- Kdaj se je odstranjevala azbestna kritina s strehe osnovne šole NH Rajka Hrastnik in koliko m² je bilo te kritine?
Azbestno kritino s strehe osnovne šole NH Rajka v Hrastniku so odstranjevali od 2.6. do 4.6. 2014, v dopoldanskem času. Od 1500 m² skupne površine so večji del ca 1100 m² odstranili, na delu, nad vhodom v OŠ, bodo dela izvedli v soboto in nedeljo, ko v šoli ni otrok.
Delalo se je torej očitno v celoti dopoldne med poukom od ponedeljka 2.6. do srede 4.6.. Investitor torej, ne samo, da ni zahteval dela med počitnicami, ampak se ni potrudil niti toliko, da bi zahteval delo čez vikend. Zapis o tem, da se bodo dela nad vhodom opravila v soboto in nedeljo je zavajanje, celotna streha je nad šolskim dvoriščem. Starši so se zaradi odstranjevanja salonitk s strehe na naše društvo obrnili 9. junija.
- Kdo je odstranjeval azbestno kritino z osnovne šole in kdaj je izvajalec dobil dovoljenje MKO za odstranjevanje azbestno cementnih strešnih kritin?
Izvajalec del je Mlakar Martin celovite poslovne rešitve d.o.o., ki ima za odstranjevanje azbestno cementnih strešnih kritin okoljevarstveno dovoljenje št. 35477-38/2013-2, z dne 26.03.2013.
- Kdaj je bila na ARSO podana vloga za pridobitev dovoljenja za odstranjevanje azbestne kritine s strehe OŠ NH Rajka Hrastnik in kdaj je bilo izdano dovoljenje. Prosimo tudi za kopijo dovoljenja.
Okoljevarstveno dovoljenje se ne izda za posamezen objekt. Ugotovili smo, da so v skladu s predpisi, ki določajo ravnanje z azbestom, dela prijavljena na našo inšpekcijo.
- Ali se je azbestna kritina odstranjevala v skladu z vsemi zakonodajnimi normativi in v skladu z varnostnim načrtom?
Za delo na gradbišču so izdelana Navodila za ravnanje z azbestom pri odstranjevanju azbestno cementne strešne kritine.
Ali obstajajo dokazi, da so bila navodila tudi upoštevana?
- Ali je bil objekt v času odstranjevanja kritine izpraznjen in v celoti ograjen?
Objekt v času izvajanja del ni bil izpraznjen. Izvajalec v dopoldanskem času, ni izvedel vseh del. Na delu, kjer bi lahko prišli otroci in drugi uporabniki objekta v stik z azbestom, bodo delali v soboto in nedeljo. Objekt je ograjen, dostop na gradbišče je mogoč samo skozi vrata.
Objekt torej ni bil izpraznjen, ali je to v skladu z navodili, omenjenimi v prejšnjem odgovoru? Kdo je bil v tem projektu odgovoren za ugotavljanje skladnosti med omenjenimi navodili in dejansko izvedbo del?
Za razvoj obolenj ni potreben stik z azbestom, zadostuje dejstvo, da so azbestna vlakna do otrok in zaposlenih prišla z vdihanim zrakom.
- Ali obstajajo kakšni dokazi, da je bilo odstranjevanje strešnih elementov dejansko »mokro«?
Delavci so izjavili, da so vlažili azbestne plošče, kot je določeno v OVD. Plošče so zlagali na paleto in jih na strehi prekrili s folijo ter z dvigalom spustili na tla.
V katerem OVD?
- Ali je bil objekt po odstranitvi pred ponovno uporabo temeljito mokro očiščen? Kdaj točno je bil objekt očiščen, z ozirom na to, da so bili delavci v ponedeljek še na strehi (otroci pa v razredih)?
Dela še niso zaključena.
Sklepamo, da objekt v času priprave odgovora še ni bilo mokro očiščen. Ali je prav, da je bil ves ta čas v uporabi? Govorimo o otrocih, med katerimi so nekateri v neočiščenih učilnicah preživeli 7 ur ali več.
- Ali so se po odstranitvi azbestne kritine opravila vsa zakonsko zahtevana dela na sami stavbi in v njeni okolici?
Dela na objektu se še izvajajo.
Ponovna potrditev, da se omenjena dela še niso opravila, šola pa je bila kljub temu v uporabi.
- Ali se je kritina odstranjevala v skladu s časovnico Projekta za izvedbo?
Da, v skladu s terminskim planom.
Torej je nekdo ta terminski plan potrdil. Kdo? Prosimo za odgovor investitorja.
- Kdo in kdaj je izdal soglasje, da se takšno delo opravlja v med šolskim letom in ne v času šolskih počitnic?
Odgovor na to vprašanje ni v naši pristojnosti.
Prosimo za odgovor investitorja.
- Kdo vse je bil seznanjen s tem, da se bo azbestna kritina odstranjevala še pred koncem pouka v šoli? Ali so bili z datumom odstranjevanja azbestne kritine seznanjeni vodstvo šole, Občina Hrastnik in MKO?
Investitor je občina Hrastnik. S termini so seznanjeni ravnatelj OŠ, župan, Inšpekcija za okolje in naravo, Inšpekcija za delo.
- Kdo je odgovoren za to, da je bilo okoli 500 hrastniških otrok izpostavljenih azbestnim vlaknom?
Pred začetkom del na strehi so bila zamenjana okna, vsa okna so bila zaprta v času izvajanja del.
- Kdo je odgovoren za to, se je delo na šolski fasadi nadaljevalo kljub pozivom Eko kroga k previdnosti? Kdo je odgovoren za to, da se oblaganje fasade izvaja pri odprtih oknih učilnic?
Okna so bila v času našega nenapovedanega nadzora in tudi sicer zaprta.
Po pričevanju staršev okna niso bila vedno zaprta. Tudi pri prezračevanju učilnic je vanje nedvomno zaneslo tudi mineralna in azbestna vlakna z gradbenih odrov in okolice.
- Ali ima izvajalec izdelano kontrolno meritev koncentracije azbestnih vlaken v zunanjem zraku v neposredni okolici šole? Če da, prosimo za kopijo poročila. Če meritev ni – ali jih bo inšpektorat od njih zahteval?
Izvajalec nima izdelane kontrolne meritve koncentracije azbestnih vlaken v zunanjem zraku, ker ni zavezan za izdelavo.
Glede na to, da gre za šolski objekt in okoliške športne površine ali lahko pričakujemo od investitorja, da bo kontrolno meritev kljub temu izdelal, tako kot v Ljubljani (PDF, 262 KB)?
- Ali je bila merjena koncentracija azbestnih vlaken v učilnicah? Če da, prosimo za kopijo poročila. Če meritev ni – ali jih bo inšpektorat od njih zahteval?
Koncentracija azbestnih vlaken v učilnicah se ni merila. Poleg šole se nahaja merilno mesto za kvaliteto zraka. Lahko se tam preveri stanje.
Merilno mesto v Hrastniku ne meri niti prašnih delcev, azbestnih vlaken pa sploh ne. Ali lahko pričakujemo, da bo investitor naročil meritve?