Časnik Delo danes v članku V primeru Barovič-LC stekel predkazenski postopek poroča o tem, da v zvezi s sodelovanjem trboveljske občine pri pridobivanju okoljskega dovoljenja za sosežig odpadkov v Lafarge Cementu na PU Ljubljana poteka predkazenski postopek.
Po pisanju Dela sodeč, je Lafarge slabo izbral trenutek za donacijo 43.000 evrov občini Trbovlje za igrala in drugo infrastrukturo; to je namreč storil ravno v času pridobivanja dovoljenja za sežig odpadkov, kjer je imela občina Trbovlje v postopku status stranske udeleženke. (Na tem mestu se mimogrede spomnimo, da občina Zagorje ob Savi, po metodologiji, lastni samo Agenciji RS za okolje – ARSO, tega statusa ni imela. Še zasavski veter je bolj demokratičen od ARSO!) S temi donacijami je, kot so opozorili prijavitelji na Kosovo komisijo, Lafarge skušal vplivati na občino Trbovlje, prek nje pa tudi na različne državne organe. Nekako v tem času je trboveljski župan Bogdan Barovič, po poročanju Dela, v Pariz vodstvu multinacionalke Lafarge »potarnal, da lokalna skupnost ne more in ne bo mogla prenašati pritiskov, če sodelovanja z njo ne bo«. V pismu župan Barovič baje našteva, kje vse bi lahko še »sodelovali«.
Molk je zlato. Ker se občina Trbovlje, pod modrim vodstvom župana Baroviča, ni oglasila takrat, ko je imela za to vse možnosti, imamo danes to, kar imamo – lepa igrala in onesnažen zrak.
Z Računskega sodišča so na vprašanje Delu odgovorili, da bo do revizije trboveljskega proračuna, če sploh, prišlo v naslednjem koledarskem letu.
[…] V postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja Lafarge Cementu se je jasno pokazal skrajno zaničljiv odnos do javnosti od državnih organov, v tem primeru Agencije RS za okolje in Ministrstva za okolje in prostor. Velik del javnosti je bil iz postopka izločen že z napačno določitvijo vplivnega območja Lafarge Cementa in z neprimerno določitvijo statusa naprave v Lafarge Cementu. Tako sta v postopku sodelovala le dva stranska udeleženca: Uroš Macerl, kmet, ki živi in dela v neposredni bližini Lafarge Cementa, in Občina Trbovlje. Status stranskega deleženca v postopku je poskušala pridobiti tudi Občina Zagorje ob Savi, saj Lafarge Cement s svojimi izpusti vpliva tudi na njeno območje, vendar zaman. Agencija RS za okolje je zavrnila njeno vlogo, Ministrstvo za okolje in prostor pa pritožbo. Stranski udeleženec Macerl je v postopku ves čas aktivno sodeloval, v nasprotju z njim pa je bila Občina Trbovlje v celotnem postopku povsem neaktivna. Ta neaktivnost trboveljske občine seveda ni bila v javnem interesu, vodila pa jo je bolj ali manj prikrita preračunljivost (koruptivno prakso med Občino Trbovlje in Lafarge Cementom je letos v svojem mnenju potrdila tudi protikorupcijska komisija). Celoten postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja se je vodil skrajno privilegirano za Lafarge Cement in izključno v njegovo korist, za stranskega udeleženca pa je postopek tekel že kar ponižujoče. Agencija RS za okolje in Ministrstvo za okolje in prostor sta na eni strani povsem nekritično sprejela sedemnajst dopolnitev vloge Lafarge Cementa, na drugi strani pa sta gladko zavrnila vse pripombe oziroma dokazne predloge, ki jih je dal stranski udeleženec Macerl (skupaj jih je bilo več kot šestdeset) – njegovi dokazni predlogi so bili (razen v enem primeru) zavrnjeni brez kakršne koli utemeljitve. […]