IZJAVA ZA JAVNOST – kot odgovor na zadnje pojasnitve okoljske inšpekcije

Kdo bo ustavil škodljivo navezo Lafarge Cementa in Ministrstva za okolje in prostor? To vprašanje je hudo resno in zahteva urgenten odgovor. Kajti Lafarge danes obratuje in to kljub temu, da po mnenju upravne inšpekcije nima dokončnega in izvršljivega okoljevarstvenega dovoljenja. Vsak dan nezakonitega delovanja Lafargea pa bi morali mediji zaznamovati kot veliko krivico za Zasavje. Lafarge namreč z organskimi spojinami onesnažuje Zasavje v takšnem količinskem obsegu, kot bi to smelo početi do dvajset sežigalnic odpadkov. Za božjo voljo, govorimo o smrtonosnih emisijah, ki bodo Zasavje zaznamovale še desetletja naprej, govorimo o prepogostem umiranju ljudi v Zasavju, tudi otrok … za božjo voljo! Novinarji, politiki, ljudje … ne zmorete ali nočete videti te krivice?!

Da Lafarge nima izvršljivega okoljevarstvenega dovoljenja, ne trdi le upravna inšpekcija, temveč  tudi drugi pravni strokovnjaki, na primer v kabinetu varuhinje človekovih pravic ter v odvetniški pisarni Čeferin. Toda Lafarge Cement in okoljska inšpekcija se na to požvižgata ter si spet po svoje in spet bratsko usklajeno razlagata zakonodajo. Prebivalcem Zasavja pa ostaja le, da ju tožijo – in pri tem poskušajo dokazati, da so dobili raka ravno zaradi Lafargevih emisij. To pa je sila težavno, čeprav je najpogosteje zelo verjetno tudi res. Vidite, ravno v tem težavnem dokazovanju je skrito bistvo in to so nam na okoljskem ministrstvu odkrito ter z vsem potrebnim cinizmom že povedali v obraz. Zato nam je danes jasno, delovanje okoljskega inšpektorata vodijo izključno skriti interesi, ki se izražajo v bolj ali manj uspešnem lobiranju. Okoljski inšpekciji ni mar, da Zasavčanke in Zasavčani prepogosto obolevajo za smrtonosnimi obolenji in da k temu v veliki meri prispevajo emisije iz Lafargea. Politikantska atmosfera je pač takšna, da bo raje na križ pribila slovenski Merkur, okoljski minister Erjavec pa bi direktorja Bineta Kordeža v zanosu moči dal kar v zapor.

Ko pa je v igri francoski Lafarge, ki enako kot Merkur nima uporabnih dovoljenj, a z neprimerno hujšo kolateralno škodo od Merkurjeve, pa birokrati okoljskega ministrstva, z vsemi okoljskimi inšpektorji ter dosedanjimi ministri vred, sramotno pokleknejo. Kje je zdaj Karel Erjavec?
Napačno tolmačenje zakonodaje je v primeru Lafargea tako rekoč stalna praksa. Naj še enkrat izpostavimo, da so ravno na okoljskem ministrstvu, še posebej na agenciji za okolje ter na inšpektoratu, najbolj zaslužni, da je Lafargeu v preteklosti že uspelo, da kar štiri leta ni opravljal z zakonom predpisanih meritev emisij. Na koncu je bil z 10.000 evri kaznovan le za eno leto. Hkrati je Lafargeu uspelo na črno zgraditi infrastrukturo za sežig odpadkov, okoljski inšpektorji pa so ga pri tem celo javno ščitili. Končalo se je tako, da so v samem Lafargeu priznali, da gre res za črne gradnje, plačali so kazen 1.300 evrov, objekte pa legalizirali (ni jim jih bilo potrebno porušiti). Upravna enota Trbovlje trdi, da ti objekti še vedno nimajo uporabnih dovoljenj, kljub temu pa je Lafarge letos s pomočjo te infrastrukture že sežgal na tisoče ton nevarnih odpadkov. Okoljski inšpektorji spet trdijo, da Lafarge vsa potrebna uporabna dovoljenja ima, ne razkrijejo pa številke in letnice teh dokumentov (objekti so bili na črno zgrajeni leta 2005 in legalizirani leto kasneje, v vlogi za okoljevarstveno dovoljenje pa je Lafarge navedel dokumente iz leta 1987, ki s temi objekti nimajo nobene zveze).

Skratka, Lafarge počne ravno to, kar mu dovoljuje okoljsko ministrstvo, nič več in nič manj. In v preteklost se je že večkrat pokazalo, da okoljsko ministrstvo s svojim inšpektoratom Lafarge Cementu dovoljuje več, kot pa mu v resnici dovoljuje slovenska zakonodaja. To … je grozljivo!
Aktivisti Eko kroga