Uvedbo kavcijskega sistema za embalažo pijač podpirajo proizvajalci pijač, nekateri trgovci, okoljski aktivisti, Zveza potrošnikov Slovenije in 95 % ljudi. Trenutna koalicija ima to zapisano v pogodbi. Nasprotuje mu Zbornica komunalnega gospodarstva, »pri čemer se namesto argumentov zateka k populizmu in manipulacijam,« so se na navedbe Zbornice v medijih odzvali v Eko krogu.
Podpora ljudi
Slovenci so skoraj identično podporo uvedbi kavcijskega sistema izrazili dvakrat. Najprej je Zveza potrošnikov Slovenije izvedla spletno anketo , na katero se je odzvalo 1200 ljudi. Kavcijski sistem bi jih uporabljalo 95 %. Leto kasneje je agencija Valicon za Eko krog opravila javno raziskavo na vzorcu 1008 vprašanih. V vprašanju je bilo navedeno, da se ob nakupu pijač plača znesek kavcije, ki se ob vračilu embalaže vrne. Uvedbo takšnega sistema je podprlo 94 % vprašanih, 84 % si ga želi čim prej. “Tolikšna podpora nakazuje, da lahko Slovenija v kratkem času doseže krepko čez 90 % ločeno zbranih plastenk in pločevink,” te rezultate komentirajo v Eko krogu.
Podražitev pijač in padec kupne moči gospodinjstev
Lani objavljena mednarodna raziskava o vplivu uvedbe kavcijskih sistemov na prodajo pijač je ugotovila, da uvedba v nobeni državi ni povzročila padca prodaje, kar bi bilo pričakovati, če bi se dvignile cene ali padla kupna moč gospodinjstev.
“Predstavniki zbornice med stroške kavcijskega sistema štejejo plačane kavcije. To je groba manipulacija, katere namen je zmanjšati podporo ljudi uvedbi sistema. Kavcija se ob vračilu embalaže v trgovino ljudem v celoti vrne. Sistem bo dvignil strošek pijače samo za tiste, ki bodo plastenko ali pločevinko odvrgli v gozd ali skozi avtomobilsko okno. Skrb komunalne zbornice, da bi zaradi kavcijskega sistema nastal politični problem je zato odveč,” pravijo v Eko krogu.
Količine, procenti, podatki
“Obstoječi sistem odpadne embalaže je zelo nepregleden, z njo ravna šest embalažnih družb. Komunalno gospodarstvo ni objavilo nobene analize s preverljivimi izhodiščnimi podatki o plastenkah in pločevinkah, danih na trg ter ločeno zbranih in recikliranih v novo embalažo pijač. Ni znano kje vse te plastenke potujejo in kaj se z njimi zgodi. Zato upravičeno dvomimo v navedbe, da se ločeno zbere 78 % plastenk. Če se ne ve točno, koliko jih je danih na trg, kako zanesljiv je lahko izračun deleža ločenega zbiranja?” se sprašujejo v Eko krogu.
Kavcijski sistemi preko črtne kode na embalaži spremljajo vsak kos od trenutka, ko je dan na trg, do trenutka, ko se odda v reciklažo. “Zato je popolnoma transparenten in takoj zazna poizkuse goljufij ali manipulacij z zbranim materialom, kar pa ni po godu vsem,” pravijo v Eko krogu.
Kavcijski sistem je polna odgovornost proizvajalcev pijač
V Sloveniji se 65 – 70 % vseh stroškov ravnanja s plastično embalažo – tudi za plastenke – še vedno zaračuna gospodinjstvom. Čeprav bi moralo gospodarstvo v skladu z zakonodajo EU že plačevati celotne stroške, v Sloveniji pravne podlage za to še ni. S kavcijskim sistemom bi polna odgovornost proizvajalca veljala vsaj za embalažo pijač.
Kavcijski sistemi temeljijo na načelu polne odgovornosti, proizvajalci pijač v celoti nosijo stroške sistema. Delujejo neprofitno, dobiček se sme nameniti le za izboljšave sistema, ne sme pa se deliti ustanoviteljem. Financirajo se iz embalažnin, ki jih v sistem plačajo proizvajalci pijač, s prodajo zbranih materialov ter kavcij za embalažo, ki je ljudje nikoli ne vrnejo v trgovine. “Trditve Zbornice, da bi stroške kavcijskega sistema plačal potrošnik so populistične in nimajo nobene realne osnove. Zdaj tri četrtine stroškov odpadne embalaže plačujemo gospodinjstva in nismo zaznali, da bi si komunalno gospodarstvo kadarkoli prizadevalo, da bi se to spremenilo,” v Eko krogu zavračajo trditve, da naj bi kavcijski sistem dodatno obremenil gospodinjstva.
Plastenke sofinancirajo ničvredno plastično embalažo
“Zbornica poudarja, da so plastenke in pločevinke majhen del vseh komunalnih odpadkov. Po drugi strani pravijo, da bi izločanje iz rumenih zabojnikov podražilo odvoz odpadkov. Očitno so plastenke in pločevinke dragocene in se z njimi sofinancira sežig in izvoz večine ostale vsebine rumenih zabojnikov, ki je ni možno reciklirati. Proizvajalcem, ki dajejo na trg nekvalitetno embalažo, stroške torej plačujejo drugi. Zakaj bi potem razmišljali o manj embalaže, o recikliranju in ponovni uporabi? S kavcijskim sistemom se zbere in reciklira več plastenk in pločevink. Za ostalo, manjvredno embalažo rumenega zabojnika pa morajo v celoti prevzeti stroške tisti, ki jo dajejo na trg,” še menijo v Eko krogu.
Cilji in njihovo izpolnjevanje
V Eko krogu so prepričani, Slovenija z obstoječim sistemom ne bo uspela izpolniti EU ciljev glede recikliranja plastenk za leto 2030. Takrat jih morajo države zbrati vsaj 90 %, nove pa morajo vsebovati vsaj 30 % reciklirane plastike. “Cilji so znani od leta 2019, po skoraj petih letih jih ne izpolnjuje še nobena država brez kavcijskega sistema,” pravijo v Eko krogu. Tudi Evropska komisija Sloveniji svetuje uvedbo kavcijskega sistema za več ponovne uporabe in več recikliranja.
“Nima samo Slovenija zbiranja plastične embalaže na hišnem pragu, kot navaja komunalno gospodarstvo. To se lahko preprosto preveri pri Evropski okoljski agenciji,” pojasnjujejo v Eko krogu. Kavcijski sistem za embalažo pijač in zbiranje ostale embalaže od vrat do vrat imajo tako na Danskem, Finskem, Nizozemskem, Slovaškem. Šest držav s kavcijskim sistemom ima enako ali manj nereciklirane plastike na prebivalca od Slovenije. V zadnjih dveh letih je kavcijski sistem uvedlo 6 evropskih držav: Slovaška, Latvija, Malta, Romunija, Madžarska in Irska.