Zagorje ob Savi, 8. april – Dobri dve leti pogovorov in analiz o vzpostavitvi kavcijskega sistema za embalažo pijač v Sloveniji je dovolj, pravijo v Eko krogu. Odločili so se za zbiranje podpisov pod zahtevo, naj se ustrezni predpisi sprejmejo še letos in kavcijski sistem začne delovati januarja 2026. Sicer se bojijo, da se bo njegova vzpostavitev premaknila v nedoločeno prihodnost.
Pogovori in analize o kavcijskem sistemu v Sloveniji tečejo od jeseni 2021. Podprle so ga vse politične stranke prejšnje vlade, prostor je našel v Zakonu o varstvu okolja in koalicijski pogodbi sedanje vlade. Podpirajo ga proizvajalci pijač in nekateri trgovci ter 15 nevladnih organizacij. V tem času sta dve raziskavi pokazali, da si ga želi 94 % Slovenk in Slovencev. “Taka enotnost je v Sloveniji redkost. Še redkeje se zgodi, da bi si industrija in nevladne organizacije prizadevale za isti cilj. Kot kaže pa vse to ni dovolj”, našteva Uroš Macerl, član Eko kroga in sopredsednik stranke Vesna.
“Najprej smo več kot leto čakali analizo proizvajalcev pijač o tem, kakšen sistem bi bil primeren za Slovenijo. Ob predstavitvi smo bili zadovoljni, saj se z večino predlaganega strinjamo. Zdelo se je, da je pot naprej odprta”, pravi Jure Vetršek, predsednik Eko kroga.
“Da kavcijskemu sistemu nasprotuje komunalno gospodarstvo in nekateri trgovci je bilo jasno že od začetka, a da bodo parcialni interesi ene skupine deležnikov naleteli na odprta ušesa politike kljub močni podpori ostalih deležnikov, si nismo mislili”, dodaja Erika Oblak iz Eko kroga.
Medtem v Avstriji že potekajo priprave na štart kavcijskega sistema januarja 2025. Imajo podoben in s Slovenijo po rezultatih primerljiv način ločenega zbiranja. Ugotovili so, da bi za izpolnjevanje ciljev EU glede recikliranja plastenk potrebovali izboljšave, ki bi stale 27 milijonov evrov več od uvedbe kavcijskega sistema. Avstrija bo poleg Hrvaške in Madžarske tako naša tretja soseda s takšnim sistemom, skupaj ga ima ga že 16 evropskih držav. Uspešni so v velikih kot je Nemčija in v majhnih kot so baltske države, v bogatih kot je Norveška in manj bogatih kot je Slovaška. V povprečju zberejo 90 % embalaže pijač, kar je EU cilj za leto 2030 in ga brez kavcijskega sistema ne dosega nobena država.
“Te dni potekajo čistilne akcije, prostovoljci pobiramo malomarno odvržene plastenke in pločevinke. Rumeni zabojniki jih ne zajamejo, kavcijski sistemi pa smetenje bistveno zmanjšajo, pospešujejo ponovno uporabo in recikliranje, zmanjšajo rabo naravnih virov in energije. Ogljični odtis kavcijskega sistema je za 30 % nižji od zbiranja embalaže od vrat do vrat. Za občine, državo in proizvajalce pijač je cenejši,” naštevajo prednosti kavcijskega sistema v Eko krogu.
“Z zbiranjem podpisov pozivamo vlado in ministrstvo, naj vzpostavitev kavcijskega sistema postane prioriteta, predpisi sprejeti čimprej letos in sistem zaživi leta 2026. Več podpisov bomo zbrali, večji bo pritisk,” ljudi k podpisu pozivajo v Eko krogu.