Evropska plastična katastrofa

Raziskava Investigate Europe ugotavlja, da EU kljub prizadevanjem ni uspešna pri zapiranju snovnih krogov plastike. Nenadzorovana proizvodnja in uporaba plastike ustvarjajo plastično krizo na celem kontinentu.

Od jogurtovih lončkov, do kartonov za mleko, plastenk za šampone in tub za zobno pasto – evropejci v povprečju ustvarimo 35 kg plastične embalaže na leto. Podatki OECD napovedujejo trikratno povečanje porabe plastike do leta 2060. Najbolj optimistične ocene pravijo, da je recikliramo 40 %.

Manjko recikiranja skupaj z ogromnim povpraševanjem po plastiki prinaša drastične posledice. Narejena je iz nafte in zemeljskega plina – fosilnih goriv, ki poganjajo podnebne spremembe. Znanstveniki napovedujejo, da bosta njena proizvodnja in odstranjevanje leta 2050 povzročila 15 % globalnih emisij CO2, vsako leto v oceane ‘odteče’ 11 milijonov ton plastike. Če politika, podjetja in ljudje ne bomo ukrepali, se bo do leta 2030 ta količina podvojila.

Leta 2015 je EU predstavila akcijski načrt za prehod v krožno gospodarstvo, kjer naj bi snovi, kot je plastika, neskončno krožile v zaprtih krogih. Sedem let kasneje je Evropa še vedno daleč od cilja.

V okviru raziskave je nastalo več člankov, ki podrobneje predstavijo, kaj se dogaja s plastiko v EU: od nenadzorovanih pošiljk plastičnih odpadkov, do predlogov za sežigalnice odpadkov v jugovzhodni Evropi, ki bi nadomestile izvoz plastike na Kitajsko, kako proizvajalci blokirajo lokalne pobude, zakaj sežigalnice niso rešitev.

Eden od člankov je namenjen kavcijskim sistemom za embalažo pijač, ki odlično delujejo predvsem na severu Evrope, na jugu pa njihovo vzpostavitev močno zavira gospodarstvo. Švedska je kavcijski sistem vzpostavila že leta 1994, 40 let kasneje nekateri deli gospodarstva sredi plastične krize še vedno trdijo, da kavcijski sistemi predstavljajo “nepotrebno podvajanje ekonomskih in okoljskih stroškov”. Tako je tudi v Sloveniji (op. Eko krog).

Kako kavcijski sistemi prispevajo k reševanju plastične krize?

Občutno znižujejo smetenje, saj kavcija deluje kot motivacija za vračanje embalaže na vračilne točke. Raziskave iz Evrope in po svetu ugotavljajo, da se smetenje zmanjša celo za 70 – 80 %.

Zbrani materiali v kavcijskem sistemu so čisti in kvalitetni, kar je ključni predpogoj za krožnost (recikliranje plastenk v nove plastenke, op Eko krog). PET plastenke bodo od leta 2025 morale vsebovati 25 % recikliranje plastike, od leta 2030 pa že 30 %.

Kavcijski sistemi prispevajo k zniževanju emisij CO2. Na Portugalskem ocenjujejo, da bodo zaradi manjše proizvodnje nove plastike in zapiranja osnovnega kroga, po uvedbi sistema emisije CO2 znižali za 217.000 ton.

Kavcijski sistemi ustvarijo več delovnih mest od ločenega zbiranja odpadkov. Zberejo več materiala in so zato večje tudi potrebe po zaposlitvah pri zbiranju, prevozu in predelavi.

/** * mailchimp pop-up */