Obstoječi način vračanja steklenic za ponovno uporabo je pomanjkljiv in potrošnikom neprijazen. – Kavcijski sistem za embalažo pijač in obvezne kvote povratne embalaže so odlična priložnost za oživitev ponovne uporabe steklenic. – Ponovna uporaba je med ključnimi elementi prehoda v krožno gospodarstvo.
Polovica potrošnikov v Sloveniji ne kupuje pijač v steklenicah za ponovno uporabo, od tega jih tretjina za to možnost sploh ni vedela. Potrošniki opažajo tudi, da je ponudba pijač v povratnih steklenicah premajhna (51 %) ali pa so na pijače v embalaži za enkratno uporabo ugodnejši popusti (12 %). Kar 91 % pa jih meni, da je pijača v steklenicah za ponovno uporabo v trgovinah slabo označena in imajo o tem premalo informacij. Rezultati spletne ankete, ki smo jo izvedli Eko krogu, dokazujejo, da je obstoječi način vračanja povratnih steklenic pomanjkljiv. Zato se skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije in Ekologi brez meja zavzemamo, naj se jih vključi v nastajajoči kavcijski sistem za embalažo pijač in njihovo večjo prisotnost na trgu podpre tako, da se predpiše obvezne deleže pijač v embalaži za ponovno uporabo.
“Med našo kampanjo za kavcijski sistem smo večkrat slišali, da vključevanje steklenic za ponovno uporabo v kavcijski sistem ni smiselno, ker obstoječi način vračanja v trgovine dobro deluje. Vemo, da so te steklenice v zadnjih desetletjih tudi pri nas skoraj izginile s trga, ker nismo imeli zakonodaje in ekonomskih spodbud, ki bi jih zaščitile pred nadomeščanjem s plastenkami in pločevinkami,” pravi vodja kampanje za kavcijski sistem Erika Oblak. “Kljub temu, da povsod poslušamo, kako pomembna je ponovna uporaba, je realnost takšna, da kupce celo odvrača od nakupa pijač v povratnih steklenicah: pri nekaterih trgovcih jih na prodajnih policah sploh ni, kjer pa so, je vračanje zapleteno, popusti in akcije pa zgolj za pijače v embalaži za enkratno uporabo, kavcija je obdavčena z DDV,” opozarja.
Obstoječi način vračanja steklenic za ponovno uporabo je natanko to, česar si ne želimo. Temelji na uzancah – torej prostovoljnem dogovoru med proizvajalci pijač in trgovinami, ki ne vsebuje zavezujočih ciljev ali nadzora. Proizvajalci lahko povratne steklenice kadarkoli umaknejo s trga. Trgovci se po lastni presoji odločajo, ali bodo pijače v embalaži za večkratno uporabo sploh imeli na prodajnih policah. Do uporabnikov je izjemno neprijazen, trgovci povratnih steklenic ne vključujejo v svoje promocijske aktivnosti.
V Sloveniji potekajo pogovori o vzpostavitvi kavcijskega sistema za plastenke in pločevinke. Zaradi nižjega okoljskega odtisa in nižjih stroškov si okoljske in potrošniške nevladne organizacije močno prizadevamo, da bi vanj vključili še steklenice za ponovno uporabo, proizvajalcem in trgovcem pa predpisali obvezne deleže pijač, ki morajo biti na trgu v takšni embalaži. Erika Oblak: “Nujno je v nastajajoči kavcijski sistem vključiti tudi steklenice za ponovno uporabo, kar je treba podpreti z zavezujočimi deleži pijač, ki morajo biti na trgu v takšni embalaži. Kavcija ne sme biti obdavčena, evropska zakonodaja pa dovoljuje tudi, da za embalažo za ponovno uporabo velja znižana stopnja DDV.”
Predpisane obvezne deleže bi v naši spletni anketi, v kateri smo prejeli 1102 odgovorov, podprli tako tisti anketiranci, ki pijače v steklenicah za ponovno uporabo že kupujejo, kot tisti, ki jih ne. Od 80 % do preko 90 % si jih želi pri vodi in drugih brezalkoholnih pijačah, vinu ter pivu. Predpisane deleže so že sprejeli v Romuniji, Franciji, Nemčiji in Avstriji. Evropska komisija pripravlja posebno uredbo o embalaži, ki predvideva tudi obvezne deleže pijač, ki bodo morale biti na trgu Unije v embalaži za ponovno uporabo. “Če kdo misli, da predlog evropske uredbe le spodbuja enakovredne kavcijske sisteme tudi za povratne steklenice, ga vabim, da kupi pivo ali vino v ponovno napolnjeni plastenki ali pločevinki. Brez več povratnih steklenic enostavno ne bomo dosegli zadanih ciljev,” opozarja Jaka Kranjc iz Ekologov brez meja.
V Eko krogu smo poleg spletne ankete obiskali tudi nekaj različno velikih trgovin različnih trgovskih mrež. Hofer, Lidl in Eurospin pijač v embalaži za ponovno uporabo sploh ne prodajajo. V manjših trgovinah drugih trgovcev sta v povratnih steklenicah na voljo zgolj ena znamka vode in dve znamki piva, v večjih trgovinah je ponudbe nekaj več, a je v primerjavi s pijačami v embalaži za enkratno uporabo zanemarljiva. Obveščanja kupcev o embalaži pijač za ponovno uporabo in načinu vračanja ter unovčenja kavcij praktično ni.
Ugotovitve iz obiskov trgovin se ujemajo z odgovori na omenjeno anketo. Polovica vprašanih (49 %) ne kupuje pijač v steklenicah za ponovno uporabo. Tretjina teh (31 %) jih za to možnost sploh ni vedela, med drugimi razlogi pa so največkrat navedli, da je ponudba pijač v povratnih steklenicah premajhna (51 %) in slabo označena (38 %), ali pa so na pijače v embalaži za enkratno uporabo ugodnejši popusti (12 %). Druga polovica anketiranih (51 %), ki redno ali občasno kupujejo pijače v steklenicah za ponovno uporabo, to počne zaradi odgovornosti do okolja (83 %), zaradi boljšega okusa pijače iz steklenice (62 %) in zato, ker v pijači ni ostankov plastike (59 %). Jih pa kar 91 % meni, da je pijača v embalaži za ponovno uporabo v trgovinah slabo označena in imajo o tem premalo informacij.
Za oživitev povratne embalaže si zelo prizadevajo tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer si želijo potrošnikom čim bolj olajšati pot do bolj trajnostnega načina življenja. Uvajanja kavcijskega sistema brez povratnih steklenic si zato ne predstavljajo. “Hkrati pa bi morali določiti tudi njihove obvezne kvote v trgovinah, kar so z veliko večino potrdili tudi potrošniki v anketi, ki smo jo nedavno izvedli,” pravi Boštjan Okorn in dodaja: “Res ne vidimo smisla v tem, da namesto sistema ponovno uporabljive embalaže, ki je v preteklosti že odlično deloval, večino pijač kupujemo v plastenkah, za recikliranje in ponovno izdelavo katerih porabljamo dragocene vire. Pravzaprav bi bilo zelo smelo, če bi povratno embalažo postopno začeli uvajati tudi na drugih področjih.”
Celotna analiza načina vračanja povratnih steklenic tukaj.
Slovarček izrazov
Steklenice za ponovno uporabo so tiste, ki jih že zdaj kupci lahko vrnejo v trgovine, proizvajalci pijač jih očistijo in znova napolnijo. Vmesnega koraka recikliranja torej ni. Za te steklenice se uporabljata še izraza vračljiva steklenica, povratna steklenica.
Večina pijač je danes na trgu v nepovratni embalaži za enkratno uporabo, ki je večinoma iz treh materialov: plastike, aluminija in stekla. Tovrstna prazna embalaža se lahko predela v nove plastenke, pločevinke, steklenice, kar pa v primerjavi s steklenicami za ponovno uporabo zahteva dodatna koraka: recikliranje in izdelava nove embalaže, kar porablja energijo, ustvarja emisije CO2 in pri plastenkah po nekaj krogih še vedno dobimo plastične odpadke.
