Ozaveščenost o posledicah proizvodnje plastike in onesnaževanja je vse večja, med drugim to dokazujejo številne kampanje nevladnih organizacij povsod po svetu, ki imajo veliko podporo javnosti (tudi naša kampanja za vzpostavitev kavcijskega sistema za embalažo pijač v Sloveniji). “Če ne pride do sprememb v vrednostni verigi plastike, bodo tveganja za ekosisteme, podnebje, gospodarstvo in družbo postala neobvladljiva,” so že pred tremi leti opozorili avtorji poročila Breaking the Plastic Wave in danes je to še bolj jasno.
Tega se vse bolj zavedajo tudi podjetja, pa tudi tega, da so potrošniki že spregledali marketinške trike in zavajanja, ki so se jih v preteklosti posluževala za prikrivanje resničnega vpliva svojih izdelkov na okolje. A vendar še nismo tam, kjer bi morali biti. Velike korporacije in druga podjetja v zadnjih letih praktično po tekočem traku sprejemajo vrsto prostovoljnih in nezavezujočih obljub v povezavi s “plastično krizo”. Prostovoljne zaveze na papirju in v marketinških kampanjah zvenijo odlično, a jih industrija še vedno uporablja predvsem za zavlačevanje sprejemanja zakonodaje z zavezujočimi cilji. Politika tako dobiva vtis, da se spremembe dogajajo tudi brez zakonodaje, in da ta zato ni potrebna.
“Plastika je postala zelo močna in čustvena beseda, vsi čutimo “plastično krivdo”, ko polnimo nakupovalne košare. Podjetja to izkoriščajo z uporabo marketinških tehnik, ki so popolnoma zavajajoče ali odkrito lažne, in se pretvarjajo, da je težava odpravljena, čeprav se stanje v resnici poslabšuje,” opozarja so-ustanoviteljica organizacije Plastic Planet Sian Sutherland. Raziskava organizacije Changing Markets Foundation razkriva zavajajoče in lažne trditve podjetij glede okoljske primernosti njihovih izdelkov. George Harding-Rolls: “Industrija se ponaša s svojimi zelenimi trditvami z malo vsebine, medtem ko na drugi strani ohranja plastično krizo. Prostovoljni ukrepi in zaveze so nas pripeljali do trga, zasičenega z lažnimi trditvami. Sprejeti moramo sistemske rešitve, kot so absolutno zmanjšanje količine plastične embalaže in obvezni kavcijski sistemi.”
Plastenke iz 100% reciklirane plastike – korak v pravo smer ali zavajanje?
Vedno več blagovnih znamk se je prostovoljno zavezalo k povečanju vsebnosti reciklirane plastike v plastenkah, ki dosegajo ali celo presegajo cilj Evropske unije na tem področju – nove plastenke bodo od leta 2025 morale vsebovati najmanj 25 % reciklirane plastike, do leta 2030 pa 30 %. Da bi lahko dosegli te cilje, bo nujno zvišanje stopnje ločeno zbranega materiala, primernega za recikliranje, kar za zdaj omogočajo le dobro delujoči kavcijski sistemi. Zato so za ambiciozna podjetja kavcijski sistemi med prioritetnimi temami in so jih – nekatera – tudi že javno podprla.
Zadnji “modni krik” so plastenke iz 100% reciklirane plastike, ki jih že prodajajo nekatere svetovne korporacije, proizvajalke brezalkoholnih pijač. Na prvi pogled se zdi, da gre za pozitiven trend z vidika krožnega gospodarstva in nobenega dvoma ni, da je blagovno znamko v takšni embalaži lažje tržiti. Vendar pa nevladne organizacije že opozarjajo na dve veliki težavi: ne gre za realno stanje celotnega nabora izdelkov določenega podjetja (plastenke iz 100% reciklirane plastike so naprodaj le na nekaterih trgih), poleg tega pa takšna praksa prikriva dejstvo, da je raven kroženja materialov znotraj industrije pijač izjemno nizka. Trenutno naj bi na območju EU v nove plastenke reciklirali le 17 % odpadnih plastenk.
Od kje torej material za 100 % reciklirane plastenke, če ga je v resnici na voljo tako malo? Takšne plastenke so bile skoraj zagotovo izdelane iz plastenk z visoko vsebnostjo primarnih surovin, opozarjajo avtorji raziskave How Circular is PET?. Poenostavljeno povedano – ker je recikliranega materiala tako malo, je za izdelavo 100 % reciklirane plastenke pred tem potrebna izdelava novih in novih plastenk iz primarnih surovin. Poleg tega te plastenke – tudi če bodo ločeno zbrane in primerne za recikliranje – verjetno ne bodo reciklirane nazaj v 100 % reciklirano plastenko, temveč bodo predelane skupaj z mešanico drugih plastenk z nižjo vsebnostjo recikliranega materiala. To pomeni, da bo skupna vsebnost reciklirane plastike precej nižja.
Raziskava How Circular is PET? razkriva, da bo veliko težje doseči visoko stopnjo kroženja materiala v zaprtih zankah znotraj industrije pijač (torej da se plastenka reciklira vsaj 10-krat, če ne večkrat), kot je že danes izdelovati plastenke iz 100% reciklirane plastike. Ne bo pa nemogoče. Velikega pomena za doseganje npr. 75-odstotnega kroženja materiala so kavcijski sistemi. Avtorji raziskave zato pozivajo podjetja, ki želijo resnično prispevati k uveljavitvi krožnega gospodarstva, naj se osredotočijo na naložbe, ki so za to potrebne.
Sistemske rešitve namesto prostovoljnih zavez
Visoke stopnje ločenega zbiranja embalaže pijač s kavcijskim sistemom so osnova za več ponovne uporabe in recikliranja. Razlogi za to so štirje. (1) Zbran material je kakovosten in čist, poleg tega ga je dovolj, kar vse spodbuja uporabo visokokakovostnega recikliranega materiala v embalaži. (2) Kavcijski sistemi vzpostavijo infrastrukturo tudi za ponovno polnjenje in ponovno uporabo. (3) Podjetja morajo ponovno razmisliti o izdelkih, ki jih dajejo na trg – na primer o embalaži iz materialov, ki jih je enostavno reciklirati, ali o prehodu na ponovno polnjenje. (4) Čeprav je za reševanje podnebne in drugih okoljskih kriz nujno zmanjšanje količine proizvedene plastike, to ne bi rešilo težav, če bi na drugi strani plastika ob koncu svoje življenjske dobe še vedno končala v naravi, odlagališčih ali v sežigalnicah. Zato se je potrebno osredotočiti na to, da bodo tisti, ki plastiko dajo na trg, odgovorni tudi za to, da le ta ne bo “odtekla” iz gospodarskih snovnih tokov.