Od septembra lani, odkar izvajamo kampanjo Zaprimo krog – kampanjo za kavcijski sistem v Sloveniji, smo že večkrat prejeli vaša vprašanja, misli in mnenja o tem, kako bi morali reševati krizo, ki je dobila tako hude razsežnosti, kot jih je t.i. “plastična kriza”. V Eko krogu vseskozi poudarjamo, da je dovolj tega, da se odgovornost za vzrok in spopadanje s plastiko prelaga na posameznika in na občine oz. lokalne skupnosti. Hočemo, da odgovornost prevzamejo vsi, ki so v ta začarani krog vpleteni. Potrebna je skupna akcija vseh deležnikov – politike, gospodarstva, skupnosti, civilne družbe in posameznikov. Kaj to pomeni? Pri razdelitvi in opisu posameznih vlog nam je bilo v navdih in pomoč poročilo Breaking the Plastic Wave iz leta 2019.
Vloga politike
Politične odločitve so tiste, ki določajo, v kakšnem okvirju se bodo določene stvari zgodile – ali pa, če smo malo cinični, se ne bodo. Le tiste politične odločitve, ki prinašajo jasen in ambiciozen nabor obvez, ciljev, strategij in spodbud, omogočajo sistemske spremembe. Možnosti, ki jih v primeru “plastične krize” našteva prej omenjeno poročilo, so med drugimi: povečanje odgovornosti proizvajalca (vključno z razširjeno odgovornostjo proizvajalca in odgovornostjo za onesnaževanje okolja), prepoved plastičnih in mikroplastičnih sestavin za enkratno uporabo, zahteve glede oblikovanja in označevanja izdelkov, davčni in drugi finančni mehanizmi (vključno z davki na plastiko iz primarnih surovin ali na plastiko, ki jo je težko reciklirati, višje pristojbine za odlaganje odpadkov na odlagališčih), kavcijski sistemi in sheme recikliranja. Zelo pomemben del, ki ga omenja poročilo, so spodbude za razvoj, npr. javna naročila, ki spodbujajo ponovno uporabo in uporabo alternativ za plastiko ter financiranje izobraževanja in usposabljanja potrošnikov.
Da bi bile politične rešitve učinkovite, jih je treba seveda ustrezno izvajati. Zato morajo vsebovati jasne cilje, način nadzora in ukrepe, če cilji niso izpolnjeni.
Vloga gospodarstva
Večkrat smo že poudarili, da način “business as usual” z nebrzdanim trošenjem naravnih virov preprosto ni več mogoč, ker na tak način naša civilizacija ne more preživeti. Le en podatek: Če ne pride do spremembe, se bo v naslednjih 20 letih količina plastičnih odpadkov podvojila, uhajanje plastike v oceane potrojilo, količina plastike v oceanih pa početverila. Podjetja imajo zato ključno vlogo – “poslovne priložnosti čakajo tista podjetja, ki so se pripravljena spremeniti in uveljaviti kot vodilna v svetu brez plastičnega onesnaževanja”, so zapisali avtorji poročila.
Kaj vse lahko stori gospodarstvo? Nujen je premik od plastike iz primarnih surovin (nafte/plina) k razvoju in uporabi reciklirane plastike ter plastike, ki jo bo mogoče reciklirati. Tam, kjer proizvajalčeva odgovornost ni zakonsko urejena, morajo podjetja s prostovoljnimi zavezami, ki vsebujejo jasne cilje, nadzor in ukrepe, sama zagotoviti, da nič njihove plastike ne bo končalo v naravi. Lastniki blagovnih znamk in trgovci na drobno bi morali zmanjšati povpraševanje po plastiki z nadomeščanjem oz. alternativami za plastiko, ponovno uporabo in novimi poslovnimi modeli. Transformacija mora potekati po celotni dobavni verigi: od trajnostnega pridobivanja virov, zasnove izdelkov, transportnih poti in načinov dostave do učinkovitega recikliranja ob koncu življenjske dobe in/ali ponovne uporabe. Cilj bi moralo biti ohranjanje oziroma kroženje kakovostnega materiala v zaprtih zankah čim dlje časa. Sektor ravnanja z odpadki pa bi moral s tehnološkimi in drugimi izboljšavami zvišati količino in učinkovitost zbiranja – na tak način bi zmanjšali uhajanje plastike iz gospodarstva in zagotovili surovino za recikliranje ter zmanjšali tveganje odmetavanja plastičnih odpadkov v naravo.
Vloga vlagateljev in finančnih institucij
Naložbe v novo, drugačno vrednostno verigo plastike prinašajo številne dodatne koristi, vključno s prihranki za vlade in potrošnike, boljšim zdravjem, zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov in ustvarjanjem delovnih mest. Zakaj je torej zagotavljanje finančnih virov za takšno transformacijo pogosto težko? Eden od razlogov je pomanjkanje projektov, v katere bi bilo mogoče investirati, in zaznana slaba razmerja med tveganji in donosom, pravijo avtorji poročila. Vlagatelji lahko to težavo rešijo tako, da so pripravljeni vlagati v nastajajoče projekte od zgodnje faze in s tem preprečiti, da bi obetavna zagonska podjetja obstala “nekje na polovici”; da razvijajo specifične vrste naložb, prilagojene specifičnim ciljem projektov; in da vključijo “plastično tveganje” v finančne, okoljske, socialne in druge ocene tveganj.
Vloga nevladnih organizacij
Nevladne organizacije smo vedno zagovorniki tistih, ki svojega zagovornika nimajo, v primeru “plastične krize” so to okolje in prihodnje generacije – te bodo živele in delale z zapuščino sedanjih. Ozaveščamo, opozarjamo, pozivamo k odgovornosti; razkrivamo probleme in dejansko stanje; raziskujemo in predstavljamo obstoječe dobre, navdihujoče prakse, in na njihovi podlagi predlagamo rešitve; mobiliziramo moči posameznikov in skupnosti, motiviramo, usklajujemo in vodimo skupno akcijo; spodbujamo in povezujemo deležnike … Nismo pa tiste, ki sprejemajo odločitve. To lahko naredijo le zgoraj našteti.
Vloga potrošnikov
Potrošniki si želijo manj plastične embalaže in blagovne znamke, katerih izdelki (sami po sebi, brez marketinške podpore) dokazujejo, da so zavezane skrbi za okolje in trajnostnemu razvoju – to dokazujejo mnoge raziskave. Le primer: 69 % evropskih potrošnikov je zvestih določenemu trgovcu, a hkrati se jih je 79 % pripravljenih preseliti k drugemu, če ne bodo zadovoljni z odnosom do okolja in trajnostnega razvoja. 84 % evropskih potrošnikov pravi, da bi morali trgovci najti trajnostne rešitve za plastično embalažo in plastiko za enkratno uporabo. Potrošniki, ki izražajo svoje želje po bolj trajnostnih izdelkih ali storitvah pomagajo zgraditi trajnostne poslovne modele in motivirajo podjetja k iskanju novih poslovnih rešitev. A zavedati se moramo, da je ta proces dvosmeren – na drugi strani spektra na premike v potrošniških navadah in vedenju vplivajo spremembe ponudbe na prodajnih policah. Šele ta sprememba pa omogoča resnično, celostno preoblikovanje potrošniških navad.