Povzetek poročila Under Wraps: Evropske trgovske verige pri konstruktivnem spopadanju s krizo, ki jo povzročata proizvodnja in onesnaževanje s plastiko, čaka še dolga pot.
V Evropi je več kot 40 % vse plastike uporabljene kot embalaža za živila ter za kozmetične in higienske izdelke. Potrošniki jih kupujemo v trgovinah na drobno, zato so trgovci vmesni člen med plastiko in potrošniki, ne glede na to, ali prodajajo izdelke drugih proizvajalcev ali svojih lastnih blagovnih znamk.
Raziskave kažejo, da je 69 % evropskih potrošnikov zvestih določenemu trgovcu, a hkrati se jih je 79 % pripravljenih preseliti k drugemu, če ne bodo zadovoljni z odnosom do okolja in trajnostnega razvoja. 84 % evropskih potrošnikov pravi, da bi morali trgovci najti trajnostne rešitve za plastično embalažo in plastiko za enkratno uporabo.
Javnost torej verjame, da imajo trgovci odgovornost, da naslavljajo in rešujejo krizo, ki jo povzročata proizvodnja in onesnaževanje s plastiko. Koalicija približno 20 nevladnih organizacij pod okriljem Changing Markets Foundation je zato med junijem in decembrom 2021 stopila v stik s 130 trgovci na drobno v 13 evropskih državah. Vprašalnik, ki so ga poslali trgovcem, je zajemal tri kategorije: transparentnost in uspešnost; zaveze; in podpora vladnim politikam. Rezultat je poročilo Under Wraps, katerega povzetek je – razočaranje. Evropski trgovci o reševanju krize s plastiko večinoma zgolj govorijo, storijo pa malo. V zakulisju skušajo aktivno zavirati ukrepanje ter zavesti potrošnike in odločevalce glede svoje vloge pri reševanju “plastične” krize.
Namesto sistemskih sprememb in podpore zakonodaji z zavezujočimi cilji so trgovci svoja prizadevanja osredotočili na prostovoljne sheme in zaveze. Mnogi od njih so npr. člani različnih nacionalnih sporazumov glede plastike, ki se osredotočajo na recikliranje kot glavno strategijo spopadanja s krizo, namesto da bi, v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, dali prednost preprečevanju nastajanja odpadkov in ponovni uporabi. Primerov dobrih praks je malo – le peščica trgovcev si resno prizadeva zmanjšati količino plastične in druge embalaže za enkratno uporabo in narediti korak k bolj trajnostnim poslovnim modelom, ki vključujejo ponovno uporabo.
Skupno število možnih točk v raziskavi iz vseh treh zgoraj navedenih kategorij je bilo 100. Povprečen dosežek vseh trgovskih verig skupaj je bil zgolj 13 %. Le dva trgovca sta presegla 60 %, Aldi v Veliki Britaniji in Aldi na Irskem. Na drugi strani spektra so trgovci, ki niso dobili niti točke.
Kaj so spraševali trgovce?
- Transparentnost in uspešnost: koliko podjetje razkriva podatke o plastičnem odtisu izdelkov ter kako uspešno je pri deležih embalaže za ponovno uporabo in reciklirane embalaže.
- Zaveze in cilji: kakšne so zaveze, ki jih je podjetje sprejelo na področju zmanjševanja plastične embalaže, pospeševanja ponovne uporabe in polnjenja ter zviševanja deleža recikliranih materialov.
- Podpora politikam: koliko podjetje podpira vladne politike, kot sta npr. podpora kavcijskemu sistemu za embalažo pijač in podpora obveznim kvotam glede ponovne uporabe.
Glavne ugotovitve na tretjem področju so:
- Povprečna ocena treh kazalnikov, vključenih v ta razdelek, je znašala le 12,7 % točk.
- Nemški trgovec z ekološkimi izdelki Alnatura je bil najvišje ocenjeno podjetje s 70 %, sledi mu BioCoop v Franciji s 60 %; oba sta bila edina ekološka trgovca, vključena v raziskavo.
- Od 74 trgovcev jih je le 5 (Aldi Irska, Aldi Danska, Aldi UK, Lidl UK in BioCoop v Franciji) izkazalo močno podporo kavcijskemu sistemu za embalažo pijač. To ni presenetljivo – v mnogih evropskih državah so namreč trgovci prepoznani kot ena glavnih lobističnih skupin proti uvedbi kavcijskega sistema.
- Podobno je samo Alnatura v Nemčiji izjavila, da podpira zavezujoče vladne cilje glede embalaže za ponovno uporabo. Pogojno podporo tem ciljem so izrazili Dagrofa (Danska), REWE Group, EDEKA in Netto v Nemčiji ter Système U v Franciji. Nadaljnjih 14 trgovcev je podprlo prostovoljne, ne zavezujoče cilje.
Trgovci in kavcijski sistemi
Izkušnje kavcijskih sistemov po Evropi kažejo, da so ti najbolj uspešni tam, kjer imajo trgovci zakonsko obvezo prevzemati prazno embalažo pijač in zanjo izplačati kavcijo. Raziskave ugotavljajo, da so bili prav trgovci med glavnimi nasprotniki implementacije kavcijskih sistemov.
V Avstriji je močna koalicija podjetij, vključno z maloprodajnimi giganti Hofer, Lidl, REWE Group in Spar skušala vplivati na odločitev vlade proti kavcijskemu sistemu. Lobiranje je večinoma usklajevalo podjetje Altstoff Recycling Austria AG (ARA), največja avstrijska družba za ravnanje z odpadno embalažo. Namesto uvedbe kavcijskega sistema so spodbujali akcije čiščenja in kampanje za ozaveščanje potrošnikov in to kljub temu, da je kavcijski sistem podpiralo 83 % Avstrijcev.
Podobno se je zgodilo v Španiji, kjer je embalažna družba Ecoembes, ki združuje velikane kot so Coca-Cola, Danone, Nestlé in Unilever ter največje španske trgovce Alcampo, Carrefour, Lidl in Mercadona, prav tako intenzivno lobirala proti uvedbi kavcijskega sistema. Mercadona je celo grozila, da bo s svojih polic odstranila izdelke blagovnih znamk, ki so podpirale kavcijski sistem.
V mnogih primerih so bili trgovci tudi proti vključitvi stekla v sistem. Na Nizozemskem, kjer kavcijski sistem za večje PET plastenke in povratne steklenice za pivo velja že dolgo, so trgovci lobirali za ukinitev sistema. Ko se je pogovor preusmeril na razširitev sistema še na manjše PET plastenke in pločevinke, so trgovci proti tej odločitvi lobirali do zadnjega dne. Tudi po sprejemu zakonodaje so poskušali spodkopati delovanje kavcijskega sistema tako, da so nasprotovali prevzemu pločevink v trgovinah, kjer zbirajo plastenke in povratne steklenice ter predlagali dodatne, samostojne vračilne avtomate na prostem, namenjene samo pločevinkam.
Zaključek
Raziskava Under Wraps dokazuje, da imajo evropske trgovske verige pred sabo še dolgo pot, preden bodo v spopadanju s “plastično” krizo začele igrati konstruktivno vlogo in prevzele svojo odgovornost. Čeprav potrošniki od njih pričakujejo sistemske rešitve, je raziskava teh našla zelo malo. Hkrati pa, opozarjajo avtorji raziskave, ni nujno, da tako tudi ostane. Združevanje najbolje ocenjenih odgovorov iz vprašalnika nakazuje tudi možne izboljšave in pot naprej. Ker noben trgovec ni bil uspešen na vseh področjih, nekateri pa so na določenih področjih dosegli visoke ocene, so avtorji zbrali najbolje ocenjene odgovore in tako ustvarili fiktivnega najboljšega trgovca. Ta je imel skupno oceno kar 82,7 %. Čeprav je ta trgovec (za zdaj) fikcija, pa predstavlja realistično vizijo, na podlagi katere bi lahko trgovci ukrepali za zmanjšanje, ponovno uporabo in recikliranje plastične embalaže.