Spremembe zakonodaje ne odsevajo resnosti težav z odpadki

Ravnanje z odpadno plastiko je v zadnjih nekaj letih tudi v Sloveniji zašlo v resne težave. Ločeno zbiranje nam gre dobro od rok, ne ve pa se kam z zbrano odpadno plastiko. Vrstijo se požari v začasnih, improviziranih skladiščih. Vse sile pa se še vedno usmerjajo v iskanje kapacitet za sežig, čeprav se tudi v Evropi kaže, da to ni rešitev.

Evropska unija je v preteklih dveh letih sprejela odločitve, usmerjene v preprečevanje in ponovno uporabo. Skratka v to, da bo odpadkov čimmanj. Višji so cilji recikliranja, ločeno zbiranje ne bo več zadoščalo. Odpadki postajajo finančna odgovornost tistih, ki izdelke in embalažo dajejo na trg. Na ravni EU je bila sprejeta direktiva o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo, ki nekatere prepoveduje, za druge predpisuje alternative, spet tretji bodo v celoti postali odgovornost proizvajalcev.

Ministrstvo za okolje in prostor je pretekli mesec zaključilo javno obravnavo dveh predlogov sprememb nacionalne zakonodaje. Zakon o varstvu okolja prenaša večino zahtev EU glede ločenega zbiranja ter razširjene odgovornosti proizvajalca. V društvu EKO KROG pozdravljamo novo ureditev, po kateri bodo morale embalažne družbe delovati neprofitno, saj menimo, da ravnanje z odpadki ne bi smelo biti naravnano v ustvarjanje dobička.

Smo pa v društvu manj zadovoljni glede podpore preprečevanju, ki v zakonu ostaja zgolj načelna, manjkajo konkretni ukrepi, cilji ter odgovornosti deležnikov. Zgolj ukinjanje plastičnih vrečk nikakor ne bo dovolj, potrebni so bistveno bolj ambiciozni cilji in ukrepi. Glede na resnost težav smo pričakovali večja prizadevanja, da bi bilo odpadkov v prihodnje čimmanj. Spremembe Uredbe o embalaži in odpadni embalaži deloma posegajo v sistem ravnanja z odpadki, so pa po besedah ministrstva samo začasne in bodo veljale do začetka leta 2022, ko bodo pričele veljati vse spremembe Zakona o varstvu okolja. Predvideni so ostrejši pogoji za delovanje embalažnih družb, zbiranje podatkov ter ukinjen prag, ki je manjša podjetja odvezal obveznosti sodelovanja v sistemu, kar podpiramo tudi v EKO KROGu. A se je ministrstvo tudi tu izognilo večji transparentnosti, preprečevanju  ter celoviti odgovornosti proizvajalca za izdelke in embalažo tudi potem, ko ti postanejo odpadek. Brez pravih podatkov je nemogoče vzpostaviti učinkovit sistem.

Slovenija bo v naslednjih letih morala odločno ugrizniti tudi v preprečevanje. Še letos bi glede na zahteve EU morali spremeniti metodologije izračuna nastale odpadne embalaže, odpadne hrane ter ponovne uporabe in določiti indikatorje preprečevanja odpadkov. Čez eno leto pa prenesti še vse ostale evropske spremembe o odpadkih, embalaži in odlagališčih ter uredbe o plastičnih izdelkih za enkratno uporabo. Vključno s prepovedjo sežiganja ločeno zbranih odpadkov. Leta 2021 bodo na trgu EU prepovedani nekateri plastični izdelki za enkratno uporabo. Do leta 2023 bodo države morale izpolniti minimalne zahteve prodaljšane odgovornosti proizvajalcev, ki bo zajela vso odpadno embalažo. Ob enem pa bodo določeni novi, višji cilji preprečevanja odpadne hrane, leto kasneje pa še cilji preprečevanja in ponovne uporabe ter odlaganja.

V javni razpravi se vsiljuje rešitve sežiga odpadkov tako, da bi bile potrebne čim manjše spremembe obstoječega sistema in obstoječih odgovornosti. Izogiba pa se časovnim in količinskim ciljem, jasnim odgovornostim in ekonomskim ter finančnim instrumentom za preprečevanje odpadkov in ponovno uporabo. Če denimo študent zgolj obljubi, da bo študij končal, se še ne ve ali mu bo uspelo ali ne. Če pa jasno pove načrt, kako bo v vsakem letniku naredil vse izpite v roku in če ne bo uspel, sam pokril stroške študija, je dosti lažje spremljati njegovo izpolnjevanje obljub in odgovornosti.

V EKO KROGU tako pričakujemo, da bo ministrstvo upoštevalo naše pripombe. V preteklih letih je na področju okolja nastala že kopica zakonov, programov in strategij brez opredeljenih ciljev, časovnice, kazalnikov in odgovornosti. Seveda niso prinesli rezultatov. Zaradi težav z odpadki se moramo v Sloveniji resno lotiti preprečevanja in ponovne uporabe. Šele tako bomo na pravi poti, da zares rešimo ne le problem odpadkov, pač pa zagotovimo umnejšo rabo naravnih virov in energije ter zmanjšamo emisije toplogrednih plinov. Vlada bo enkrat morala prenehati s kratkovidnim podrejanjem okolja gospodarstvu. S preprečevanjem odpadkov in zapiranjem snovnih krogov bi omogočila znosnejše pogoje prihodnjim generacijam ter spodbudila razvoj zelenega gospodarstva.