Kavcijski sistem vključuje pločevinke, plastenke ter steklenice za enkratno uporabo in za ponovno polnjenje. Ponekod jim dodajajo še kartone za pijače. Kavcija se je izkazala kot učinkovita spodbuda potrošnikom, da prazno embalažo vrnejo na zbirna mesta, ki so v trgovinah ali v njihovi neposredni bližini. Embalažo lahko torej preprosto vrnejo ob naslednjem nakupu.
V Sloveniji imamo tradicijo čistilnih akcij, a na smetenje kljub temu nismo imuni. Prostovoljci, ki v teh akcijah sodelujejo pravijo, da se stanje zadnja leta spet slabša. Med pobranimi smetmi pa vedno najdejo tudi prazno embalažo za pijače.
Četudi bi se vsa plastična embalaža odložila v prave zabojnike za ločeno zbiranje, to še ne pomeni, da ne konča v sežigalnici, na odlagališču ali v naravi. Tako zbrana embalaža za pijače je preveč onesnažena za recikliranje v novo embalažo za hrano in pijačo. Zajeten delež plastike iz teh zabojnikov se predela v alternativna goriva za sežigalnice in cementarne, del pa se je izvozi v druge države.
Po podatkih inšpektorata za okolje je Slovenija leta 2020 največ plastičnih odpadkov izvozila v Malezijo. Tam prejeto plastiko stresejo kar na prosto na dvorišča in ulice vasi ali v improvizirane prebiralnice. Nato jo ročno prebirajo in izločijo vrednejše materiale, ostalo pa je prepuščeno naravnim vplivom, prosto prehaja v okolje ter v končni fazi zaide v reke in oceane.
Ko plastika v okolju razpada na mikroplastiko, jo lahko zaužijejo živali in ljudje. Z večjimi deli se živali lahko zadušijo ali pa jim povzročijo ovire v prebavilih in zato pogosto poginejo. Mikroplastika je v zraku, vodi in vsakem delčku morskega okolja, pa tudi v naši hrani in naših telesih.
Zato je pomembno, da zapremo krog za čim več materialov. PET plastenke, pločevinke ter steklenice je preprosto reciklirati in ponovno uporabiti. Naša odgovornost je, da to tudi storimo.