Za: Združenje mestnih občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije
Spoštovani,
na spletni strani Državnega zbora smo zasledili vaše stališče glede predloga Zakona o kavcijskem sistemu za embalažo pijač in bi radi razjasnili nekaj vidikov, ki niso obravnavani, pa so relevantni za občine.
Glede deleža ločenega zbiranja plastenk se že dobro leto v javnosti pojavljajo različne ocene, od 75 % pa vse do 105 %, kar kaže, da obstoječi sistem ravnanja z odpadno embalažo ne zagotavlja zanesljivih podatkov. Podrobnejše poročilo ali analiza ni bila nikoli javno objavljena, ostaja vrsta neodgovorjenih vprašanj: katere teže (z nalepkami in pokrovčki ali brez?) plastenk se upoštevajo pri danem na trg, katere pri ločenem zbiranju? Se iz ločeno zbranih plastenk pred tehtanjem izločijo nečistoče? Nekaj gramov razlike v teži ene plastenke ima pri ocenjenih preko 200 milijonov na naš trg danih plastenk lahko bistven vpliv na izračun stopnje zbiranja. V Sloveniji ni bila nikoli ocenjena stopnja zastonjkarstva (embalaža, ki je proizvajalci ne registrirajo v sistem), glede na izkušnje iz tujine predvidevamo, da znaša vsaj 10 %, kar pomeni, da se za skoraj toliko avtomatično zniža tudi stopnja ločenega zbiranja. Stopnje ločenega zbiranja, ki se navajajo v javnosti, se nanašajo zgolj na plastenke, o pločevinkah, na katere se tudi nanaša EU zahteva po 90 % ločenem zbiranju do leta 2029, ni bil objavljen še noben podatek. Trditev, da že zdaj dosegamo spodbudne rezultate temelji na precej trhlih podatkih in jim ne zaupa niti pristojno ministrstvo. Nasprotno pa kavcijski sistemi sledijo vsakemu kosu embalaže, podatki o stopnji ločenega zbiranja so do kosa natančni in praktično trenutni.
Obstoječi sistem ravnanja z odpadno embalažo finančno breme v veliki meri prelaga na občine / gospodinjstva, ki plačujemo 65 – 70 % vseh stroškov. Zgolj 30 – 35 % stroškov od ločenega zbiranja dalje (sortiranje, obdelava, prodaja v recikliranje oziroma plačilo termične obdelave) krijejo proizvajalci preko embalažnine, plačane embalažnim družbam, ki si med sabo konkurirajo, katera bo zaračunala manj. Komunalna podjetja jim morajo ločeno zbrano embalažo predati brezplačno in ne razumemo trditev, da bi kavcijski sistem negativno vplival na učinkovitost javne službe. Nasprotno pa je kavcijski sistem polna odgovornost proizvajalcev, ki krijejo vse investicijske in operativne stroške sistema.
Odveč je tudi skrb zaradi dodatnih transportnih poti. Ljudje prazno kavcijsko embalažo praviloma vračajo v trgovine ob naslednjem nakupu. Vračilni avtomati imajo tudi možnost stiskanja plastenk in pločevink za manj volumna, sistemi za transport uporabljajo povratno logistiko, s čemer znižujejo emisije toplogrednih plinov in optimizirajo stroške. Avtomati so večinoma nameščeni v večjih trgovinah in četudi se trgovine odločijo za zunanja vračilna mesta, se ta po navadi nahajajo na parkirišču v lasti trgovca. Kavcijski sistemi nimajo vpliva na socialni vidik, še posebej, kadar so k vračanju embalaže in s tem tudi kavcij, zavezani vsi, ki pijače prodajajo, saj je vrniti prazno embalažo enako preprosto, kot kupiti pijačo.
Kavcijski sistemi dokazano zmanjšujejo smetenje, na Slovaškem se je zmanjšalo za 75 %, v Latviji za 56 %, na Nizozemskem za 79 %, v Estoniji za 88 % in na Irskem za 50 %. V Sloveniji vsako leto na tisoče prostovoljcev čisti naravo, vrednosti teh prostovoljskih ur nihče ne ocenjuje. Po podatkih Direkcije za infrastrukturo, so stroški čiščenja obcestnih površin in počivališč v RS leta 2024 znašali nekaj več kot 890.000 evrov. Ekologi brez meja so opravili analizo smeti ob naših cestah in ugotovili, da 30 % predstavlja embalaža pijač, ki jo zajame kavcijski sistem.
Občine zaradi manj smetenja prihranijo pri čiščenju javnih površin in uličnih smetnjakov. Na Slovaškem so ocenili, da bodo občine z manj smetenja po uvedbi kavcijskega sistema prihranile 628.895 – 2,710 milijona evrov letno ter 6,5 milijonov evrov pri stroških ločenega zbiranja. Podatka o tem, koliko bi s kavcijskim sistemom pri teh stroških prihranili naše občine in gospodinjstva, ni. Vlada pa je leta 2023 na osnovi analiz določila deleže plastičnih izdelkov za enkratno uporabo v smeteh in daleč največji delež predstavljajo plastenke:
– koši za smeti: 8,45 % plastenk (drugi so lončki za pijačo z 1,9 %),
– pomet javnih površin: 1,11 % plastenk (drugi so zavitki in ovoji z 0,17 %),,
– koši za smeti ob avtocestah in hitrih cestah: 11,94 % (drugi so lončki za pijačo 4,7 %),
– pomet ob avtocestah in hitrih cestah: 8,29 % plastenk (drugi so lončki za pijačo 1,78 %),,
– koši za smeti ob državnih cestah: 8,61 % plastenk (druge so posode za živila 1,33 %),
– pomet ob državnih cestah: 10,28 % plastenk (druge so posode za živila 2,07 %).
Poleg tega, da nimamo zanesljivih podatkov o sedanji stopnji ločenega zbiranja, da kavcijski sistemi ne zahtevajo javnih sredstev in da vplivajo na manj smetenja, prinašajo še druge okoljske prednosti, zaradi katerih kot okoljska nevladna organizacija podpiramo čimprejšnjo uvedbo.
Za škodljive vplive plastike na živa bitja, vključno z ljudmi, vemo, a jih za zdaj še ne znamo natančno vrednotiti, ker kontrolne skupine preprosto ni. Še huje pa je, da se z negativnimi zdravstvenimi vplivi plastike na ravni nacionalnih inštitutov za zdravje sploh še ne ukvarjamo sistematično. Plastika je del industrije, ki se mora skrčiti. Idealna bi bila seveda vračljiva embalaža, a je ta smer izvedbeno izjemno kompleksna. Evropa je revna z viri in tistemu, kar smo že ekstrahirali iz zemeljske skorje, je potrebno čim dlje ohranjati visoko vrednost in uporabnost s kroženjem snovi znotraj industrije. S kavcijskim sistemom dobijo proizvajalci pijač kvaliteten, neonesnažen material za recikliranje v novo embalažo pijač. Tako kvalitetnega materiala ločeno zbiranje z rumenimi zabojniki ne omogoča. Na Norveškem 97,7 % plastenk s kavcijskim sistemom reciklirajo v nove plastenke, ki že zdaj vsebujejo vsaj 60 % recikliranega materiala. Avstrijsko okoljsko ministrstvo meni, da je njihov kavcijski sistem največji projekt krožnega gospodarstva v državi. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v Poročilu o razvoju 2025 izpostavlja potrebo po bolj agresivnem uvajanju krožnih praks in poslovnih modelov.
Več zbranega, kvalitetnega materiala zvišuje obseg recikliranja in znižuje potrebo po naravnih virih. S tem se izogne emisijsko in energetsko potratnemu pridobivanju naravnih surovin. Na Danskem s kavcijskim sistemom v nove plastenke in pločevinke reciklirajo 95 % zbranega materiala in prihranijo 223.000 t emisij CO2eq, na Švedskem 99,5 %, kjer letno prihranijo več kot 180.000 t emisij CO2eq.
Slovenija prag okoljskega dolga doseže že v aprilu, kar pomeni, da 8 mesecev v letu živimo na račun prihodnjih generacij. Čas je, da se njihova pravica do dostojnega življenja na tem planetu pri sprejemanju odločitev upošteva prednostno.
Hvala, da ste prisluhnili tudi našim argumentom.
Lep pozdrav
mag. Jure Vetršek
predsednik Eko kroga