Lani poleti so na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo potekali sestanki, na katerih smo skušali priti do podatkov o tem koliko plastenk je v Sloveniji dano na trg in koliko jih ločeno zberemo za recikliranje. Sodelovali smo združenje proizvajalcev pijač, trgovinska zbornica, NVO, Zbornica komunalnega gospodarstva in embalažne družbe. Podatki naj bi kazali, da zberemo 79 %, ali pa 85 %, mogoče celo 104 % plastenk in blizu 90 % pločevink, zato menimo, da točnih podatkov ni. Glede obojega moramo izpolniti evropski cilj zbiranja za recikliranje vsaj 90 % plastenk in pločevink do začetka leta 2029.
Medtem je mednarodna neprofitna mreža Reloop nadgradila in posodobila podatke za 210 držav – tudi za Slovenijo – za zadnjih 25 let in dodala projekcije za naslednjih 5 let.
Koliko damo na trg
V Sloveniji bomo od leta 1999 do 2029 skupaj na trg dali 24,7 milijarde kosov embalaže pijač v plastenkah, pločevinkah, steklenicah in kartonih, oziroma povprečno 823 milijonov letno. PET plastenke predstavljajo 31 % ter pločevinke 29 % vse na trg dane embalaže pijač, pijača v kartonih 5 %, v povratnih steklencah 22 % in nepovratnih 12 %.
Koliko zberemo za recikliranje
Leta 2015 smo ločeno zbrali 98 % steklenic, 63 % pločevink in 34 % plastenk. Do leta 2024 se je močno povečalo zbiranje plastenk: na 65 %. Zbrali smo en odstotek več pločevink ter dva odstotka manj steklenic.
Koliko embalaže pijač zavržemo
V Sloveniji letno v naravi, sežigu ali na odlagališčih konča povprečno 6.668 ton oziroma 220.419.115 kosov steklenic, pločevink in plastenk pijač. V zadnjih 10 letih smo tako izgubili 66.683 ton PET plastike, stekla in aluminija. Od tega največ – 38.964 ton – PET plastike.
Leta 2024 smo na prebivalca zavrgli 112 kosov embalaže pijač: 49 plastenk, 58 pločevink in 5 steklenic. Za celo Slovenijo je to naneslo 234,8 milijona kosov, s katerimi bi lahko 3,3-krat napolnili Ljubljanski grad.
Koliko je zavržena embalaža vredna
V zadnjih 10 letih smo z zavrženo embalažo pijač izgubili nekaj več kot 24 milijonov evrov, s pločevinkami 14 milijonov in s plastenkami 10 milijonov.
Okoljski vpliv zavržene embalaže
66.683 ton zavrženih plastenk, pločevink in steklenic predstavlja 173.299 ton nepotrebnih emisij CO2ekv. To je enako, kot bi sežgali 87.318 ton premoga ali 73,8 milijona litrov bencina.
Vpliv kavcijskega sistema
Če bi v Sloveniji kavcijski sistem deloval že od letos, bi do leta 2029 zbrali dodatnih 736 milijonov kosov plastenk, pločevink in steklenic, kar bi ob upoštevanju cen za leto 2024 znašalo 8.650.495 evrov.
Koliko z embalažo pijač zaslužijo embalažne družbe
Če smo v gospodinjstvih zbrali 65 % plastenk, pločevink in steklenic, lahko iz gornjih podatkov ocenimo, da je 6 naših embalažnih družb z njihovo prodajo lani zaslužilo približno 54 milijonov evrov.
Vir: https://www.reloopplatform.org/what-we-waste/