Evropska zakonodaja od proizvajalcev zdaj zahteva tudi pokrivanje stroškov ločenega zbiranja ter čiščenja smetenja odpadne embalaže iz gospodinjstev. Razlika med kavcijskim sistemom in obstoječim ločenim zbiranjem je samo v tem, komu bodo te stroške plačali: upravljavcu kavcijskega sistema ali komunalnim podjetjem. In tu gre najbrž iskati vzroke, zakaj Zbornica komunalnega...Preberite več

Podobno kot na večini drugih trgov so tudi v Sloveniji v zadnjih nekaj desetletjih steklenice za ponovno uporabo večinoma zamenjale plastenke, pločevinke in steklenice za enkratno uporabo. Pri nas se je sicer še ohranilo vračanje steklenic za ponovno uporabo v trgovine, a za zelo majhen obseg pijač. V Eko krogu...Preberite več

Obstoječi način vračanja steklenic za ponovno uporabo je pomanjkljiv in potrošnikom neprijazen. – Kavcijski sistem za embalažo pijač in obvezne kvote povratne embalaže so odlična priložnost za oživitev ponovne uporabe steklenic. – Ponovna uporaba je med ključnimi elementi prehoda v krožno gospodarstvo. Polovica potrošnikov v Sloveniji ne kupuje pijač v...Preberite več

V Eko krogu smo že ob začetku kampanje Zaprimo krog vedeli, da kompleksen problem plastičnega onesnaženja ter vpliva celotnega življenjskega cikla plastike na okolje in človeka zahteva kompleksne rešitve. Dovolj je tega, da se odgovornost za vzrok in spopadanje s plastiko prelaga na posameznika in na občine oz. lokalne skupnosti....Preberite več

Plastična embalaža naj bo, kjerkoli je to mogoče, zasnovana, oblikovana in izdelana tako, da bo omogočala večkratno ponovno uporabo ali pa jo bo možno reciklirati v novo embalažo za isti namen. A recikliranje je zgolj prvi korak, ki sam ne more rešiti problema odpadkov in odpadne plastike. Zato je nujna...Preberite več

Kavcijski sistemi za embalažo pijač uspešno delujejo v 13 evropskih državah (zadnja ga je vzpostavila Malta), do leta 2025 jim bo sledilo še 10 držav. Od 13 sistemov jih 9 vključuje tudi steklenice. Kavcijski sistem je zaenkrat edini znan način zbiranja embalaže pijač,  ki že omogoča doseganje ciljev EU, saj...Preberite več

Trenutno stanje na področju reševanja plastične krize je mešanica zelo različnih praks: od prostovoljnih zavez podjetij do nacionalnih zakonodajnih in prostovoljnih ureditev. V okviru Združenih narodov se zato pripravlja pravno zavezujoča globalna pogodba o plastiki, ki naj bi bila pripravljena za podpis leta 2024. Zajela bo celoten življenjski cikel plastike,...Preberite več

1. Vse države, ki imajo kavcijske sisteme, dosegajo višje stopnje recikliranja od držav, ki se zanašajo zgolj na programe ločenega zbiranja odpadkov. 2. Na splošno velja, da višja kavcija pomeni višjo stopnjo vračanja embalaže na vračilne točke. 3. Najvišje stopnje vračanja beležijo v državah z vračilnimi točkami v trgovinah, kjer...Preberite več

Velike korporacije in druga podjetja v zadnjih letih praktično po tekočem traku sprejemajo vrsto prostovoljnih in nezavezujočih obljub v povezavi s “plastično krizo”. Cilj –  zavlačevanje sprejemanja zakonodaje z zavezujočimi cilji. Industrija plastike brez zavezujočih ciljev ohranja stanje, v katerem se krivdo za onesnaženje s plastiko prenaša zgolj na posameznika,...Preberite več