Čeprav lahko potrošniki veliko prispevajo k varstvu okolja, pa je sedanji nevzdržen sistem proizvodnje in porabe krivec za katastrofalne razsežnosti onesnaženja s plastiko. Podjetja, politika in ostali akterji so odgovorni za vzpostavitev sistema, ki bo zaprl snovne kroge za plastiko.
Krožno gospodarstvo je način organizacije proizvodnje in potrošnje, ki temelji na preoblikovanju, ponovni uporabi, popravilu, prenovi in recikliranju izdelkov in embalaže tako, da bodo materiali lahko krožili v gospodarstvu kakor dolgo je to mogoče. S tem se življenjska doba izdelkov podaljšuje, zmanjšujeta pa količina odpadkov ter poraba surovin. To pa pomeni ohranjanje narave, okolja in naravnih virov.
Ko izdelek pride do konca svoje življenjske poti, se materiale, iz katerih je izdelan, v največji možni meri ohrani v gospodarstvu ter vedno znova ponovno uporabi. Gre za premik od tradicionalnega linearnega gospodarskega modela, ki temelji na vzorcu vzemi – naredi – porabi – odvrzi. Ta se zanaša na velike količine poceni in dostopnih surovin in energije. V tradicionalnem modelu se pojavlja tudi načrtno zastaranje – proizvajalci izdelke zasnujejo z omejenim rokom trajanja, da jih potrošniki čimprej zavržejo in kupijo nove. To povečuje količino odpadkov in ustvarja pritisk na okolje.
Vendar pa je količina ključnih surovin na plantu je omejena, pridobivanje in uporaba surovin iz naravnih virov sta povezani z velikim negativnim vplivom na okolje, povečujeta porabo energije in izpustov CO2.
Ukrepi krožnega gospodarstva so preprečevanje nastajanja odpadkov, ekološko oblikovanje, recikliranje in ponovna uporaba. Premik h krožnemu gospodarstvu bi lahko prinesel velike prednosti: zmanjšanje vpliva na okolje, manj odvisnosti od primarnih surovin, povečanje konkurenčnosti, spodbujanje inovacij, krepitev gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest. Poleg tega bi potrošniki pridobili bolj trajne in inovativne izdelke, ki jim bodo zvišali kakovost življenja in dolgoročno prihranili denar.
Kavcijski sistem je odličen primer krožnega gospodarstva v praksi. Zajame velike količine odpadne embalaže za pijače, ki jo je preprosto reciklirati za isti namen. A v krožnem gospodarstvu je ponovna uporaba pred recikliranjem. Analize življenjskega cikla kažejo, da povratna steklenica povzroči 70% manj emisij CO2 od plastenke, 57% manj od pločevinke in 85% manj od steklenice za enkratno uporabo. Zato imajo številne evropske države že predpisane obvezne kvote pijač, ki morajo biti na trgu v povratni embalaži.